{"id":1422,"date":"2021-03-24T17:09:00","date_gmt":"2021-03-24T17:09:00","guid":{"rendered":"https:\/\/najzdravnik.si\/?p=1422"},"modified":"2022-01-11T20:44:35","modified_gmt":"2022-01-11T20:44:35","slug":"motnje-spanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/motnje-spanja\/","title":{"rendered":"Motnje spanja"},"content":{"rendered":"

Uvod<\/strong>\u00a0<\/h2>\n\n\n\n

Motnje spanja so pri starej\u0161ih lahko sicer pogosto povezane s procesom staranja, a ta povezava ni vedno preprosta. Veliko starej\u0161ih ima namre\u010d kakovosten spanec vse do konca \u017eivljenja. Kljub temu pa se omenjene motnje pri starej\u0161ih redko prepoznajo oz. se jim redkeje namenja pozornost in so tako pomemben izvor skrbi za geriatri\u010dno populacijo. Razli\u010dni dejavniki, kot so upokojitev, smrt v dru\u017eini, zdravstvene te\u017eave ter spremenjen cirkadiani ritem, vodijo do motenj spanja. Klju\u010dno je, da razlikujemo motnje spanja od fiziolo\u0161kih sprememb dinamike spanja v poznem \u017eivljenjskem obdobju. Pri starej\u0161ih se namre\u010d zna\u010dilno pojavi vzorec zgodnej\u0161e ure spanja in prebujanja, polega tega pa se spremeni tudi arhitektura spanja. Razli\u010dne motnje so pa kljub vsemu lahko pokazatelj patolo\u0161kih procesov, zaradi \u010desar zahtevajo primerno obravnavo.<\/p>\n\n\n\n

\"te\u017eave<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Epidemiologija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Pri ve\u010d kot 50 \u2013 80 % starej\u0161ih posameznikov se te\u017eave s spanjem vsaj v neki meri oz. vsaj ob\u010dasno pojavljajo. Velikokrat te motnje ne dosegajo vrednosti klini\u010dnih kriterijev, da bi se kot take tudi uradno opredelile (10).<\/p>\n\n\n\n


Med najpogostej\u0161imi motnjami spanja pri starej\u0161ih je nespe\u010dnost. Tveganje zanjo se s starostjo pove\u010duje, ima pa v starosti tudi te\u017eji in bolj kroni\u010den potek kot v mladosti. Pri starostnikih se prevalenca nespe\u010dnosti giba med 20 – 40 % (v splo\u0161ni populaciji cca 15 %), v primeru starostnikov s pridru\u017eenimi drugimi telesnimi in du\u0161evnimi boleznimi (depresija, stres, nevrodegenerativne, cerebro- ali kardiovaskularne, plju\u010dne bolezni, kroni\u010dna bole\u010dina, diabetes), je stopnja nespe\u010dnosti \u0161e vi\u0161ja; lahko govorimo o prevalenci do 50 %. Nespe\u010dnost je pogostej\u0161a pri \u017eenskah (s starostjo se razlika v pojavnosti med spoloma pove\u010duje), lo\u010denih ali ovdovelih osebah, pri ljudeh z ni\u017ejim socio-ekonomskih polo\u017eajem, ni\u017ejo izobrazbo, manj telesno aktivnih, v primeru u\u017eivanja alkohola in\/ali kajenja \u2026 K nespe\u010dnosti pa lahko pripomorejo tudi nekatera zdravila (stranski u\u010dinki) (10, 11).<\/p>\n\n\n\n


Pri starej\u0161ih je pogosta motnja spanja tudi obstruktivna spalna apneja, k pojavu katere pripomorejo anatomske in fiziolo\u0161ke spremembe zgornjih dihal. Prevalenca spalne apneje je pri starej\u0161ih pribli\u017eno 20 \u2013 50 %. Vi\u0161ja je pri pacientih s slab\u0161im splo\u0161nim zdravjem. \u0160e posebej je povezana s stanji kot so kongestivno sr\u010dno popu\u0161\u010danje, atrijska fibrilacija, demenca, cerebrovaskularna bolezen ipd., kjer je lahko prevalenca kar 50 \u2013 80 %.  Pogostej\u0161a je pri pacientih s kognitivno okvaro; prevalenca pri pacientih s hudo Alzheimerjevo boleznijo je 63 %. V ni\u017ejih starostih je spalna apneja pogostej\u0161a pri mo\u0161kih, vendar se ta predominanca po 50. letu starosti izgubi, predvidoma zaradi nastopa menopavze (11).<\/p>\n\n\n\n

Fiziolo\u0161ke spremembe ciklusa spanja pri starej\u0161ih<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

S procesom staranja so povezane \u0161tevilne spremembe. Ostareli hodijo spat prej in imajo ve\u010d motenj spanca, pomanjkanje spanca pa nadomestijo z dremanjem \u010dez dan. Te\u017eje se prilagajajo na dnevne spremembe in zamike. Te\u017eave s cirkadianim ciklom se ka\u017eejo z ote\u017eenim vzdr\u017eevanjem budnega stanja \u010dez dan in obratno pono\u010di. Manj je po\u010dasne valovne aktivnosti v mo\u017eganih, spanec postane la\u017eji. Ostareli v povpre\u010dju pre\u017eivijo ve\u010d \u010dasa v postelji, vendar je kvaliteta spanca precej druga\u010dna. Spremembe spanca so povezane s slab\u0161anjem mehanizmov za uravnavanje spanca v mo\u017eganih ter z nastopom slab\u0161ega zdravstvenega stanja, ki razli\u010dno prizadene posameznika. Oslabeli mehanizmi so prizadeti predvsem s strani slab\u0161ega vzdr\u017eevanja endokrinega stanja. Zni\u017eana je sekrecija melatonina, luteinizirajo\u010dega hormona, TSH, serotonina itd. Prav tako se poslab\u0161a termoregulacija. Med patolo\u0161ke spremembe, ki vplivajo na kvaliteto in dol\u017eino spanca \u0161tejemo: te\u017eavo povezano z dihanjem (spalno apnejo), bole\u010dine (npr. artritis), prostatizem, menopavzalne spremembe, sr\u010dno-\u017eilne zaplete, diabetes, depresijo, te\u017eave z mehurjem ter zgodnje znake nevrolo\u0161kih bolezni (npr. Alzheimerjeve ter Parkinsonove bolezni).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na spanec lahko vplivajo tudi ne\u017eeleni u\u010dinki zdravstvenih u\u010dinkovin (8, 9).<\/p>\n\n\n\n

Spremembe pri ostarelih so opazne na spalni strukturi oz. arhitekturi (dol\u017eini in stabilnosti stadijev spanca). EEG meritve ka\u017eejo spremembe pri REM in NREM stadijih spanca (8, 9).<\/p>\n\n\n\n

V NREM stadiju se opazi redkej\u0161a pojavnost valov, ki jih generira talami\u010dno retikularno jedro. Amplituda K-kompleksov se zmanj\u0161a v 2. stopnji NREM stanja (N2). Prav tako se zmanj\u0161a \u0161tevilo in amplituda delta valov, kar pomeni, da so starostniki manj \u010dasa v globokem spancu ali 3. stopnji NREM spanca. Tretjo stopnjo prete\u017eno nadomesti stopnja N1, ki vsebuje nizkonapetostne ter nizkofrekven\u010dne valove in predstavlja najla\u017ejo obliko spanca. Preostanek zmanj\u0161ane dol\u017eine stopnje N3 nadomesti stopnja N2 (8, 9).

REM spanja je pri starostnikih okoli 50% manj kot pri mladostnikih. Pri tej obliki spanca je treba v zakup vzeti psiholo\u0161ke in fizi\u010dne morbiditete, ki starostnikom onemogo\u010dajo kvaliteten spanec. \u010ce se upo\u0161tevajo vsi stranski dejavniki se sklepa, da je koli\u010dina REM spanca po 60. letu starosti dobro ohranjena (8, 9).<\/p>\n\n\n\n

Najpogostej\u0161e te\u017eave<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\"spalna<\/figure><\/div>\n\n\n\n