{"id":1499,"date":"2021-03-28T18:38:34","date_gmt":"2021-03-28T18:38:34","guid":{"rendered":"https:\/\/najzdravnik.si\/?p=1499"},"modified":"2022-01-11T20:44:30","modified_gmt":"2022-01-11T20:44:30","slug":"kaj-je-tinitus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-tinitus\/","title":{"rendered":"Kaj je tinitus?"},"content":{"rendered":"<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Uvod<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"alignright size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-1024x1024.jpg\" alt=\"Tinitus\" class=\"wp-image-1500\" width=\"337\" height=\"337\" srcset=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-1024x1024.jpg 1024w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-300x300.jpg 300w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-150x150.jpg 150w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-768x768.jpg 768w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa-12x12.jpg 12w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/file-20201106-19-88tkwa.jpg 1200w\" sizes=\"auto, (max-width: 337px) 100vw, 337px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku. Sem pri\u0161tevamo \u0161e slu\u0161ne halucinacije, vendar so halucinacije smiselni zvoki, kot so govor, glasba in podobno. V nasprotju s tem tinitus pomeni zvok, ki je popolnoma brez pomena in ga ne moremo natan\u010dno reproducirati. Tinitus ni opredeljen kot bolezen, ampak spada med simptome. Povzro\u010dijo ga lahko mnogi znani in tudi neznani vzroki. Zanj je zna\u010dilno, da ima lahko izjemen vpliv na \u017eivljenje posameznika, saj prepre\u010duje normalno intelektualno delo, ljudje se te\u017eko skoncentrirajo, zmanj\u0161a kvaliteto \u017eivljenja in posledi\u010dno lahko v hudih oblikah pripelje celo do samomora. Hude oblike tinitusa lahko spremlja pretirana ob\u010dutljivost na zvo\u010dne dra\u017eljaje, fonofobija in depresija. Torej tinitus na prvi pogled ne deluje kot alarmanten simptom, vendar ga moramo zaradi morebitnih hudih posledic in morebitne nevarne etiologije v ozadju, obravnavati resno in sistemati\u010dno. V nadaljevanju seminarske naloge bo razlo\u017eeno, kak\u0161ne vrste tinitusa poznamo, kak\u0161na patofiziologija se skriva v ozadju, kako se lotimo diagnosticiranja, kak\u0161na je preventiva in katere vrste zdravljenja poznamo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Epidemiologija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zvonjenje v u\u0161esih bi naj vsaj enkrat v \u017eivljenju ob\u010dutilo 80% ljudi. Najve\u010dja epidemiolo\u0161ka \u0161tudija o tinitusu je bila izvedena v Veliki Britaniji. V njej so ugotovili, da je prevalenca kroni\u010dnega idiopatskega subjektivnega tinitusa, ki nastane spontano, ne kot odgovor na zvo\u010dni stimulus in traja vsaj pet minut, v populaciji odraslih 10,1%. 5% vpra\u0161anih je tinitus opisalo kot zmeren in 0,5% ga je opredelilo kot hudega, saj vpliva na njihovo kvaliteto \u017eivljenja. \u0160tudija je bila izvedena leta 1980 in 2002, prevalenca je bila skoraj identi\u010dna. Kot zanimivost se je izkazalo, da je dve tretjini ljudi, ki so leta 1980 imeli tinitus, v letu 2002 dejalo, da tega ve\u010d nimajo. Logi\u010dna razlaga tega je, da zaradi habituacije tinitusa ne zaznavajo ve\u010d. Tinitus se pojavlja v vseh starostnih skupinah, vendar ve\u010dina \u0161tudij poro\u010da o porastu prevalence s starostjo. Otroci zelo redko poto\u017eijo za tinitusom, razen v primerih ko jih direktno vpra\u0161amo, posledi\u010dno je te\u017eko ugotoviti njegovo pediatri\u010dno prevalenco. Nekaj \u0161tudij je predlagalo, da je prevalenca med otroci enaka kot pri odraslih. Prevalenca med spoloma se ne razlikuje. Razlika bi naj bila v dojemanju tinitusa, saj ga \u017eenske zaznajo kot bolj kompleksen zvok. Izguba sluha pove\u010da verjetnost za nastanek tinitusa, prav tako pretirana izpostavljenost zvoku in predhodna hiperakuzija.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Delitev<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Lo\u010dimo dve osnovni obliki tinitusa; subjektivni in objektivni tinitus. Tinitus se obravnava kot simptom in posledi\u010dno je tudi velika ve\u010dina subjektivnega. V redkih primerih pacienti sli\u0161ijo zvok, za katerega lahko doka\u017eemo, da je vaskularnega ali mi\u0161i\u010dnega izvora. Izmerimo ga lahko s stetoskopom ali mikrofonsko sondo in v tem primeru govorimo o objektivnem tinitusu.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Subjektivni tinitus&nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sem spada \u0161iroka skupina ob\u010dutij zaradi nenormalne nevralne aktivnosti v \u017eiv\u010dnem sistemu, ki ni posledica delovanja zvo\u010dne aktivacije na senzorne celice v pol\u017eu. Pojavlja se lahko unilateralno ali bilateralno, \u010dasovno pa intervalno ali konstantno. Posamezniki lahko intenziteto spreminjajo s signali somatosenzornega sistema kot je premikanje ramen, vratu ali o\u010di. Velika ve\u010dina ljudi, ki to\u017ei za tinitusom, ima do neke mere izgubo sluha, saj niso zmo\u017eni jasno sli\u0161ati zunanjih zvokov, ki imajo podobno frekvenco kot zvok, ki ga sli\u0161ijo oni. Bolniki tinitus opisujejo kot sikanje, pretakanje vode, zvonjenje, bren\u010danje, ogla\u0161anje \u010dri\u010dkov, \u0161kr\u017eatov, \u017evi\u017eganje, pihanje vetra, ipd. Obi\u010dajno sli\u0161ijo zvok okoli 3000 Hz. V\u010dasih subjektivni tinitus nekateri poimenujejo fantomski zvok, saj ima podobnosti s fantomskim udom in nevropatsko bole\u010dino. Pri obravnavi subjektivnega tinitusa se pojavljajo \u0161tevilne dileme, saj se ta zvo\u010dna zaznavanja lahko med seboj karakteristi\u010dno zelo razlikujejo, prav tako so tudi vzroki lahko zelo razli\u010dni. Prakti\u010dno nemogo\u010de pa je lo\u010devati med razli\u010dnimi podtipi, saj ni prisotnih nobenih fizi\u010dnih znakov in ni objektivnih meritev. Osnova za nadaljnjo zdravljenje in obravnavo nam je torej le bolnikov subjektivni opis zvoka, ki ga sli\u0161i. Vzrokov za nastanek je zelo veliko, glede na mesto izvora pa jih lahko razdelimo v tri skupine:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>konduktivni tinitus \u2013 obstrukcija sluhovoda, bolezni srednjega u\u0161esa,<\/li><li>senzorinevralni tinitus \u2013 po\u0161kodba kohlee ali kohlearnega \u017eivca in<\/li><li>centralni tinitus \u2013 po\u0161kodba centralne avditorne poti.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Subjektivni tinitus se lahko pojavi skupaj s starostno izgubo sluha, z izgubo sluha zaradi glasnega zvoka, zaradi dolo\u010denih zdravil kot so npr. ototoksi\u010dni antibiotiki (eritromicin, tetraciklin), diuretiki (furosemid), aspirin, NSAR, kinini, kemoterapevtiki. Kadar smo izpostavljeni preglasnemu zvoku, lahko po prenehanju le-tega \u0161e nekaj sekund do minut v na\u0161ih glavah zaznamo tinitus. Pogosto se pojavi kot simptom Menierjeve bolezni, vestibularnega \u0161vanoma, Wilsonove bolezni, multiple skleroze. Oboleli z Downovim sindromom imajo vi\u0161je tveganje za nastanek tinitusa. Vzrok je lahko po\u0161kodba avditornega \u017eivca zaradi travme, operacije, virusne oku\u017ebe, nepravilnosti \u010deljustnega sklepa. Obstaja tudi povezava z metabolnimi boleznimi in Lymsko boreliozo. Zelo pogosto pa vzroka ne najdemo in postavimo diagnozo idiopatskega tinitusa. Subjektivnemu tinitusu so velikokrat pridru\u017eena abnormalna zaznavanja zvoka kot je fonofobija ali mizofonija.&nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Objektivni tinitus&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Velja za redkej\u0161ega v primerjavi s subjektivnim. Nastane zaradi mehanskega zvoka v telesu. Najpogosteje ga povzro\u010dijo mi\u0161i\u010dne ali \u017eilne strukture v glavi in vratu. V redkej\u0161i primerih je vzrok lahko tudi v slabokrvnosti, nepravilnem delovanju \u010deljustnega sklepa ali v preve\u010d odprti tubi auditivi. Objektivni tinitus lahko razdelimo v tri podskupine:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>vaskularni\/pulzacijski \u2013 posledica turbulentnega toka krvi,&nbsp;<\/li><li>miogeni\/mi\u0161i\u010dni \u2013 mioklonus ali kontrakcija m. tensor tympani ali m. stapedius in<\/li><li>spontani \u2013 vibracija zunanjih kohlearnih celic.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V redkih primerih je lahko pulzacijski tinitus simptom \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010dega stanja, saj se lahko pojavi pri anevrizmi ali disekciji karotidne arterije. Lahko pa nakazuje na vaskulitise, posebej na gigantoceli\u010dnega ali pa na intrakranialno hipertenzijo.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Patofiziologija in vzroki za nastanek<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razli\u010dne vrste tinitusa imajo verjetno tudi razli\u010dno patologijo in patofiziologijo. Subjektivni tinitus nastane v mo\u017eganih kot posledica nepravilnega \u017eiv\u010dnega delovanja. Obstajata dve poti, ki privedeta do zaznavanja zvoka zaradi nepravilne \u017eiv\u010dne aktivnosti. Ena nastane zaradi \u017eiv\u010dne aktivnosti v perifernem slu\u0161nem sistemu, ki posnema aktivnost, ki jo sicer spro\u017ea zvok, ki pride v uho, druga pa zaradi nepravilne \u017eiv\u010dne aktivnosti, ki nastaja nekje v ascendentni slu\u0161ni poti. Vemo, da obstajata dve paralelni ascendentni slu\u0161ni poti, ena klasi\u010dna, ki gre preko slu\u0161nih jeder, lateralnega lemniscusa in talamusa v primarni in sekundarni slu\u0161ni korteks, in druga, neklasi\u010dna ali difuzna slu\u0161na pot, ki dobi dra\u017eljaje tudi iz drugih senzornih poti, na primer somatosenzornih in vidnih, ter kon\u010duje v sekundarnem slu\u0161nem in asociativnem korteksu, povezave pa ima tudi z drugimi deli mo\u017eganov, s hipotalamusom in limbi\u010dnim sistemom. Prevajanje po neklasi\u010dni slu\u0161ni poti razlo\u017ei tudi te\u017eave, ki pogosto spremljajo tinitus, to so motnje razpolo\u017eenja, fantomske senzacije, izbolj\u0161anje zaznavnih zmogljivosti ali netipi\u010dne \u010dutne izku\u0161nje. Na\u010din kako \u017eiv\u010dna aktivnost povzro\u010di spro\u017eenje tinitusa, ni znan, z novej\u0161imi preiskavami pa so ugotovili, da je ta aktivnost druga\u010dna kot tista, ki jo spro\u017ei zvok, in da obstajajo znaki, da se na\u010din, kako se zazna tinitus, ujema z dojemanjem \u00bbsebe\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ker je tinitus zvok, ki ga najpogosteje sli\u0161imo v u\u0161esu, je leta veljalo, da nastaja v u\u0161esu. Do velikega napredka v razumevanju patologije tinitusa je pri\u0161lo, ko je bilo sprejeto spoznanje, da je tinitus fantomski zvok, ki nastaja v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu. Sedaj je o\u010ditno, da je lahko izvor patologije tinitusa v u\u0161esu, slu\u0161nem \u017eivcu ali centralni slu\u0161ni poti, sama patologija in izvor tinitusa pa sta v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu, kjer nepravilna \u017eiv\u010dna aktivnost nastaja in se razlaga na podoben na\u010din kot \u010de zvok dose\u017ee uho. Uho lahko spro\u017ei tinitus na dva na\u010dina. V slu\u0161ni poti se lahko pojavlja nepravilna \u017eiv\u010dna aktivnost, ki jo centralni \u017eiv\u010dni sistem interpretira kot zvok; zaradi slabega sluha se lahko zmanj\u0161a dra\u017eenje, kar vpliva na razmerje mo\u010di med vzdra\u017eenostjo in inhibicijo, to pa lahko privede do hiperaktivnosti in tinitusa. Lahko pa slab\u0161i sluh spro\u017ei nevroplasti\u010dnost, ki je tudi lahko izvor tinitusa. Nevroplasti\u010dnost je sposobnost \u017eiv\u010dnega sistema, da spreminja svoje delovanje na podlagi izku\u0161enj. Omogo\u010da adaptacijo na spremembe po po\u0161kodbi ali okvari mo\u017eganov ali hrbtenja\u010de. Nevroplasti\u010dnost je podobna u\u010denju, \u017eiv\u010dni mehanizem je podoben, spro\u017ei spremembe na sinapsah. Razlika med obema pa je, da moramo to, kar smo se nau\u010dili, priklicati, rezultati plasti\u010dnih sprememb pa so vedno prisotni. Aktiviranje nevroplasti\u010dnosti je lahko koristno, \u010de se vzpostavijo nove povezave, ki informacije pripeljejo v neprizadeto podro\u010dje. Lahko pa je tudi nekoristno, saj lahko povzro\u010da znake nepravilnosti ali bolezni, tudi ve\u010dino fantomskih zaznav. Kljub \u0161tevilnim novim odkritjem o delovanju mo\u017eganov pa \u0161e vedno ni povsem jasno, kjer to\u010dno tinitus nastaja. Razvoj nevroznanosti bo to prej ali slej opredelil, vpra\u0161anje pa je, ali bo to pomenilo tudi uspe\u0161no zdravljenje vseh vrst tinitusa.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vzroki tinitusa:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>obolenja zunanjega in srednjega u\u0161esa povzro\u010dijo prevodno naglu\u0161nost, od cerumna, do vnetij in tumorja, disfunkcije u\u0161esne troblje, otoskleroze, tinitus je redko objektiven, povzro\u010den neposredno s patologijo, nastane zaradi zmanj\u0161ane slu\u0161ne stimulacije,&nbsp;<\/li><li>podobno je pri obolenjih notranjega u\u0161esa, kot so genetske okvare, vnetja, imunolo\u0161ke spremembe, starostne spremembe notranjega u\u0161esa, Menierova bolezen, motnje krvnega obtoka, barotravma in druge po\u0161kodbe, akusti\u010dna travma, nenadna idiopatska okvara sluha,&nbsp;<\/li><li>tinitus je skoraj vedno prisoten tudi pri \u0161vanomu vestibularnega \u017eivca in pri mikrovaskularni kompresiji vestibulokohlearnega \u017eivca, vzrok je lahko naglu\u0161nost ali nepravilno prena\u0161anje zvoka po \u017eivcu,&nbsp;<\/li><li>naslednji vzrok tinitusa so cerebrovaskularne bolezni, ki lahko povzro\u010dajo objektivni tinitus, ko gre za nepravilnosti v samem pretoku krvi, ali subjektivni tinitus zaradi okvar, hipoksije mo\u017eganov,&nbsp;<\/li><li>komplikacije zdravljenja, od \u010di\u0161\u010denja, izpiranja u\u0161es, do operacij, zdravil, hude bole\u010dine, obsevanja, terapije vratne hrbtenice, splo\u0161ne anestezije, lahko povzro\u010dijo tinitus zaradi lokalnega dogajanja, lahko pa tudi, \u010de so te\u017eave kjer koli drugje v telesu in ob tem nastanejo huda bole\u010dina, strah, tesnoba, jeza,&nbsp;<\/li><li>tinitus lahko izzove tudi somatosenzorna stimulacija, kot so pritisk na nekatere mi\u0161ice ali ko\u017eo na obrazu, stimulacija n. medianusa, gibanje roke, prstov, obraza, pritisk na \u010deljustni sklep, pa tudi mo\u010dno stiskanje mi\u0161ic vratu in okon\u010din, vzrok je \u017eiv\u010dna povezava med slu\u0161no in somatosenzorno potjo centralno preko nespecifi\u010dne ascendentne slu\u0161ne poti,&nbsp;<\/li><li>glavobol in tinitus sta pogosta pri idiopatski ali simptomatski intrakranialni hipertenziji, \u017eilnih nepravilnostih, po po\u0161kodbah glave in mo\u017eganov ter pri migreni, lahko sta simptoma iste bolezni, jasna povezava pa ni znana,&nbsp;<\/li><li>pogosto je tinitus prisoten tudi pri psihiatri\u010dnih te\u017eavah, depresiji, tesnobi, \u010dustvenih motnjah, povezava med obema poteka preko limbi\u010dnega sistema,&nbsp;<\/li><li>ob tinitusu je lahko moteno tudi spanje, ker je moteno spanje povod za te\u017eave v mentalnem in somatskem zdravju, je pri takih bolnikih potrebna posebna previdnost.&nbsp;<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Diagnosti\u010dne preiskave dolo\u010damo postopoma s potrjevanjem ali izklju\u010devanjem mo\u017enih vzrokov tinitusa. Pogosto vzroka tudi ne najdemo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Diagnostika<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Za ugotavljanje tinitusa ali razlikovanje med razli\u010dnimi vrstami tinitusa ne obstajajo nobeni objektivni diagnosti\u010dni testi, zato ga opredelimo subjektivno, po nekaterih zna\u010dilnostih:&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>intenziteta oz. glasnost \u2013 lahko se opredeli po vizualni analogni skali, podobno kot pri bole\u010dini, je bolj reprezentativna kot avdiolo\u0161ko opredeljena glasnost, saj dobimo pri dolo\u010danju praga za subjektivni tinitus nerealno nizek prag,&nbsp;<\/li><li>frekvenca \u2013 visoke frekvence, nizke frekvence, spreminjanje frekvenc, toni, \u0161umi,&nbsp;<\/li><li>karakter \u2013 enakomeren, pulzirajo\u010d, ponavljajo\u010d,&nbsp;<\/li><li>lokacija \u2013 eno uho, obe u\u0161esi, pol glave, cela glava,&nbsp;<\/li><li>po tem, ali ga lahko manipuliramo, spreminjamo z odpiranjem ust, stiskanjem o\u010di, pritiskom na vrat ali ne.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ker so vse opisane zna\u010dilnosti subjektivne, ga lahko opredelimo tudi po stopnji prizadetosti, ki jo spro\u017ei. Lahko ga opi\u0161emo kot blagi tinitus, ki ne vpliva bistveno na vsakodnevno \u017eivljenje, kot srednje mo\u010dan tinitus, ki je lahko neprijeten, mote\u010d, in kot mo\u010dan tinitus, ki vpliva na vse nivoje \u017eivljenja in je zelo mote\u010d.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V pomo\u010d so nam lahko vpra\u0161alniki, s katerimi lahko pacienti do dolo\u010dene mere sami ocenijo te\u017eo svoje motnje in simptomov po razli\u010dnih prirejenih lestvicah glede na svoje subjektivno ob\u010dutenje.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pomembno je poudariti, da diagnostika tinitusa temelji predvsem na odkrivanju vzroka, zaradi katerega tinitus nastaja. Ker je najpogostej\u0161i vzrok nastanka tinitusa naglu\u0161nost se poslu\u017eujemo avdiometrije, ki je osnova za nadaljnjo diagnostiko. Temu sledijo RTG, CT ali MR glave, s katerimi posku\u0161amo ugotoviti ali so prisotne kak\u0161ne strukturne motnje, ki bi lahko predstavljale osnovo za tinitus. Za kvantitativno dolo\u010danje tinitusa se poslu\u017eujemo merjenja frekvence tinitusa (pacientu predvajamo zvoke razli\u010dnih frekvenc, pri tem posku\u0161a izbrati tisto, ki se najbolj ujema s tisto, ki jo on patolo\u0161ko sli\u0161i), merjenja jakosti tinitusa (predvajanje zunanjega zvoka, ko ta prese\u017ee jakost tinitusa, dobimo vrednost tinitusa, saj imajo mo\u017egani tendenco osredoto\u010diti se na najglasnej\u0161i zvok, vrednosti jakosti tinitusa so ponavadi med 4 in 7 dB) in teste s katerimi zamaskiramo in za kratek \u010das inhibiramo tinitus (pacienta izpostavimo zvoku, ki je za nekaj glasnej\u0161i od ugotovljene jakosti tinitusa za dolo\u010den \u010dasovni interval in po tem obdobju pride do inhibicije za kraj\u0161e \u010dasovno obdobje, ko bolnik ob\u010duti izbolj\u0161anje ali izginotje tinitusa).&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V zadnjem obdobju so raziskave z elektroencefalogramom in magnetoencefalogramom ter z funkcionalno magnetno resonanco, pozitronsko tomografijo, pozitronsko tomografijo z radioaktivno vodo pokazale nekaj zna\u010dilnosti in sprememb v mo\u017eganih, povezanih s tinitusom. Mogo\u010de bodo te metode podlaga za bodo\u010de klini\u010dne, objektivne teste.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Preventiva<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prej ali slej je potrebno razumeti tinitus kot dobronamerno znamenje, ki opozarja, da je pacient najbr\u017e presegel svoje telesne in du\u0161evne meje. Bolnik mora sprejeti opozorilni signal in dejavno sodelovati v terapevtskem procesu, pri \u010demer se mora dr\u017eati:&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>omejitve stresa; \u010de je potrebno naj vzame teden ali dva bolni\u0161kega dopusta,<\/li><li>izogibanje hrupu in glasni glasbi ali za\u0161\u010dita s \u0161\u010ditniki za u\u0161esa,<\/li><li>potreben je pogovor med zdravnikom in bolnikom, da se oceni \u010de zdravila, ki jih jemlje bolnik lahko vplivajo na po\u0161kodbo sluha,<\/li><li>izvajanje vaj za spro\u0161\u010danje in meditiranje,<\/li><li>telesna dejavnost,&nbsp;<\/li><li>omejitev u\u017eivanja alkohola in popolna opustitev kajenja,<\/li><li>pri&nbsp; po\u0161kodbi sluha, razmisliti o nakupu slu\u0161nega aparata,<\/li><li>izogibanje ti\u0161ini in<\/li><li>u\u017eivanje v zvokih.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Zdravljenje<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleg osebnega zdravnika bolnika s tinitusom najpogosteje vodi otorinolaringolog. Pri akutnem nastanku tinitisa in spremljajo\u010dih te\u017eavah iz ORL predela je to tudi razumljivo, saj obstaja vsaj nekaj mo\u017enosti diagnoze vzroka in zdravljenja. Pri akutnem tinitusu pomagajo predvsem tablete, kapljice ali tudi infuzije, ki pospe\u0161ujejo prekrvavitev. Kot alternativa so se v prvih dneh bolezni kot izvrstni izkazali tudi rastlinski preparati, kot je na primer izvle\u010dek ginka in zdravljenje v potaplja\u0161ki komori s \u010distim kisikom. Pri kroni\u010dnem tinitisu pa je vpra\u0161anje kam bolnik sodi. Ve\u010dinoma potrebuje multidisciplinarno obravnavo, torej poleg otorinolaringologa \u0161e avdiolo\u0161ko obravnavo, nevrologa, psihologa ali psihiatra in terapevta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Obstaja veliko razli\u010dnih mo\u017enosti zdravljenja tinitusa, nekatera zmanj\u0161ajo intenziteto tinitusa ali ga celo povsem odpravijo, druge pa se osredoto\u010dajo predvsem na zmanj\u0161evanje neprijetnih ob\u010dutkov, ki ga spremljajo. Zdravljenja se med seboj ne izklju\u010dujejo in velikokrat je uspe\u0161na prav kombinacija (npr. kognitivne in zvo\u010dne terapije).&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izbira zdravljenja je seveda odvisna od vzroka nastanka tinitusa. Potrebno je poudariti, da je obvezen pregled pri specialistu otorinolaringologu, predvsem zato, da z ustreznimi diagnosti\u010dnimi postopki izklju\u010di redkej\u0161e, nevarnej\u0161e vzroke, kot na primer vestibularni \u0161vanom. Zato, \u010de je eden izmed vzrokov dominanten in \u010de ga odstranimo, je morda to vse kar potrebuje pacient, kar se ti\u010de zdravljenja. Vsakega pacienta s tinitusom je mo\u017eno zdraviti na enega izmed treh mo\u017enih (\u0161ir\u0161ih) na\u010dinov:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>manipuliranje in (kjer je mo\u017eno) normaliziranje senzornih inputov,&nbsp;<\/li><li>poprava ali kompenziranje izgube sluha<\/li><li>kontroliranje emocionalnih faktorjev in<\/li><\/ul>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>potrebno je vzpostaviti dolo\u010deno distanco med tinitusom in depresijo, strahom, anksioznostjo in jezo<\/li><li>tukaj pride najbolj v po\u0161tev kognitivna vedenjska terapija<\/li><li>direkten pristop do CNS-ja.<\/li><li>ko postane tinitus vsiljiv in mote\u010d, postane terapija, kjer se kontrolirajo psiholo\u0161ki faktorji in senzorni inputi, nezadostna, zato je potrebno direktno vplivati na nevroplasti\u010dne spremembe v mo\u017eganih, najbolj\u0161i dostop predstavlja krvni obtok, saj se tukaj uporabljajo zdravila in prehrambeni faktorji, na spremembe v mo\u017eganih lahko vplivamo tudi s kirur\u0161kimi tehnikami, preko direktne elektri\u010dne stimulacije in s transkranialno magnetno stimulacijo<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri zdravljenju so zelo pomembni tudi pozitiven odnos terapevta in sodelovanje ter edukacija bolnika, da razume osnovno anatomijo in funkcijo u\u0161esa ter rezultate opravljenih preiskav.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Svetovanje in psihoedukacija&nbsp;<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ameri\u0161ki zdravnik in psiholog Jacobson je \u017ee v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja razvil progresivno spro\u0161\u010danje mi\u0161ic. Toda zdravniki so \u0161ele v zadnjem \u010dasu odkrili u\u010dinkovitost teh preprostih vaj na stresno pogojene bolezni. Osnovni princip bla\u017eenja te\u017eav s spro\u0161\u010danjem zahteva, da se druga za drugo, pa tudi skupaj, za nekaj sekund napnejo posamezne mi\u0161i\u010dne skupine (na primer roke, ramena, obraz, trebuh ali noge). To lahko naredimo tako le\u017ee, stoje ali pa tudi sede. Nato sledi najpomembnej\u0161i del sprostitvenih vaj: popu\u0161\u010danje mi\u0161ic, ki ga spremlja zavestno po\u010dasno, pravilno in globoko dihanje. Tako preprosto se boste znova nau\u010dili bolj natan\u010dno prepoznati tako stanja napetosti kot tudi spro\u0161\u010denosti svojega telesa. Ob rednem izvajanju vaj bo trajno izginila napetost v mi\u0161icah, izbolj\u0161ali se bosta frekvenci dihanja in sr\u010dnega utripa.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pacienti se morajo navaditi percepcije notranjega hrupa, kakor tudi negativnih posledic, ki ga spremljajo. Zavedati se morajo, da so te\u017eave s katerimi se sre\u010dujejo kot so: visok nivo stresa, motnje koncentracije, te\u017eave s spanjem in te\u017eave s pozornostjo lahko vzrok za nastanek tinitusa. Svetovanje jim tako pomaga pri razumevanju bolezni, s tem pa pride do zmanj\u0161anja stresa, spremembe njihove percepcije in odzivanja na tinitus. Cilj svetovanja je zmanj\u0161ati negativen vpliv tinitusa \u2013 najpogosteje z uporabo kognitivno vedenjske terapije. Psihologi pri tem u\u010dijo tehnike in strategije spoprijemanja s tinitusom (tehnike za spro\u0161\u010danje, kognitivno restrukturiranje, tehnike za kontrolo pozornosti, \u2026).&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Terapija z zvokom<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Je ena najve\u010dkrat uporabljenih in uspe\u0161nih metod zdravljenja oziroma prikrivanja tinitusa. Zvok, ki si ga uporabnik predvaja, bodisi iz naprave v prostoru ali manj\u0161e naprave, ki jo lahko stalno nosi za u\u0161esom, \u00bbzamaskira\u00ab tinitus. Izbira lahko med ve\u010d razli\u010dnimi spro\u0161\u010dujo\u010dimi, ve\u010dinoma monotonimi zvoki in njihovo jakostjo. Pri tej obliki terapije se uporabljajo generatorji zvoka (gre za majhne naprave), ki posnemajo zvoke okolja, bolnik pa lahko izbere najbolj priljubljen zvok (morski valovi, slapovi, de\u017e, gozd, \u2026) in ga poslu\u0161a pri njemu udobni glasnosti. Generatorji so podobni slu\u0161nim aparatom, so zelo lahki, nosi se jih za u\u0161esom, zvok pa je mo\u017eno prilagajati bolnikovim potrebam. Stimulacija z zvokom je koristna, ker aktivira nevralno plasti\u010dnost, za kar pa je potreben \u010das (6 do 8 mesecev).<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>TRT\/Tinnitus retraining therapy<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Dobro poznana in u\u010dinkovita (uspe\u0161na v 80%) je tudi terapija, ki pospe\u0161i navajanje na tinitus in zdru\u017euje zvo\u010dno terapijo ter svetovanje ter traja pribli\u017eno eno leto in pol. Temelji na nevrofiziolo\u0161kem modelu, ki poudarja, da so za razumevanje in zdravljenje klini\u010dnih te\u017eav (negativnih \u010dustev), ki se pojavijo pri tinitusu, pomembne predvsem povezave slu\u0161nega korteksa z limbi\u010dnim in avtonomnim sistemom.&nbsp;Tudi v Sloveniji v terciarnih centrih uspe\u0161no delujejo tako imenovane \u00bbtinitus skupine\u00ab, ki temeljijo na TRT. V zdravljenju sodeluje tim strokovnjakov: avdiolog, otolog, nevrolog, psiholog, psihiater in defektolog. Terapija, ki je sestavljena iz svetovanja, psihoterapije in uporabe tinitus maskerja (slu\u0161nega aparata ali generatorja \u0161uma), se je izkazala za zelo u\u010dinkovito.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1995 je Jastreboff predstavil model tinitusa s tremi zna\u010dilnostmi: a) sam tinitus, kot posledica patologije v notranjem u\u0161esu, b) zmo\u017enost tinitusa, da preusmerja pozornost in c) pacientova motena emocionalna reakcija na do\u017eivljanje tinitusa. Odprava tinitusa z zdravljenjem kohlearne patologije v ve\u010dini primerov ni prakti\u010dna, pomaga pa zdravljenje drugih dveh zna\u010dilnosti. Razvila se je terapija tinitusnega retreniranja. Terapija bazira na nevrofiziolo\u0161kem modelu tinitusa. Cilj je privajanje na reakcije, ki jih spro\u017ea tinitus. Bolnik se u\u010di oz. se mu svetuje, kako naj reklasificira signal v kategorijo nevtralnih stimulov, uporablja pa se tudi terapija z zvokom, ki zmanj\u0161a mo\u010d signala tinitusa, ker se zmanj\u0161a \u017eiv\u010dna aktivnost znotraj mo\u017eganov, ki je povezana s tinitusom. Pride do izgube pozornostnih in emocionalnih odzivov s pomo\u010djo predstavljanja zunanjih zvokov pacientu, (ki so nizkega nivoja in podobni tinitusu), ki jih nato filtrira s pomo\u010djo perceptualnih mehanizmov. \u010cez \u010das se zmanj\u0161a emocionalni odziv bolnikov. Pri tem lahko gre za aktiven trening ali pa za pasivno do\u017eivljanje znotraj oz. zunaj obmo\u010dja frekvence tinitusa.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>NTT\/Neuromonics tinnitus treatment<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri tej terapiji se uporablja za vsakega pacienta ustrezno prirejena glasba ali pa zvoki \u0161irokih frekvenc, skupaj s svetovanjem, podporo in nadzornim programom, z namenom, da se obrne nevrolo\u0161ke, psiholo\u0161ke in avdiolo\u0161ke procese, ki so povzro\u010dili motnjo. Cilj je tudi premik pozornosti, s \u010dimer se dose\u017ee desenzitizacijski efekt.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Farmakolo\u0161ko zdravljenje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdravljenje z zdravili je usmerjeno v simptomatsko izbolj\u0161anje in v kontroliranje spremljajo\u010dih te\u017eav.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Psihoaktivna zdravila se uporabljajo, ker so pri bolnikih s tinitusom na\u0161li simptome psihi\u010dne stiske in zato, ker je veliko receptorjev, na katere delujejo ta zdravila prav v osrednji slu\u0161ni poti. Uporabljajo se tricikli\u010dni antidepresivi in benzodiazepini.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uporaba lidokaina, ki se aplicira intravensko povzro\u010di za\u010dasno izginotje tinitusa ali pa veliko spremembo v naravi tinitusa. \u010ceprav je terapija u\u010dinkovita pri velikem \u0161tevilu pacientov, zaradi na\u010dina administracije zdravila ni primerna za kroni\u010dna stanja. Pojavijo se lahko tudi stranski u\u010dinki, ki jih ne smemo zanemariti. Ti so aritmije, omoti\u010dnost, zaspanost, zmedenost in nemir.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Antiepileptiki in antikonvulzivi so bili prav tako uvedeni kot potencialno aktivni proti tinitusu, vendar rezultati niso bili dobri. Prav tako so se za neuporabne izkazali \u0161e vazodilatatorji in diuretiki.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleg tega se uporablja \u0161e nekaj drugih zdravil (za kroni\u010dno obliko) kot so antagonisti glutamatnih receptorjev, dopaminergi\u010dna ter antidopaminergi\u010dna zdravila ter druga (atorvastatin, furosemid, ginko biloba, melatonin, cink, \u2026).<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Implantati za srednje uho<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Predstavljajo alternativo konvencionalnim slu\u0161nim aparatom (slu\u0161ni aparati so pogosto neuporabni pri tinitusu, ki nastane zaradi izgube sluha visokih frekvenc, hkrati pa niso dovolj mo\u010dni), lahko pa se jih uporablja tudi, ko so po\u0161kodovane slu\u0161ne ko\u0161\u010dice.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Nevromodulacija<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Predstavlja novej\u0161o mo\u017enost terapije. Sem spadajo nevrofeedback (program, ki normalizira oscilatorne vzorce v EEG-ju), transkranialna magnetna stimulacija &#8211; TMS (neinvazivna aplikacija elektromagnetnih polj na mo\u017egane, ki preko spreminjanja ekscitabilnosti avditornega korteksa vpliva na dojemanje tinitusa), transkranialna direktna stimulacija s tokovi \u2013 tDCS (kortikalna stimulacija z \u0161ibkimi tokovi preko elektrod name\u0161\u010denih na skalpu) in druge.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><strong>Kirur\u0161ka terapija<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Preden se lotimo kirur\u0161ke terapije, je potrebno razmi\u0161ljati, \u010de se z njo lahko izbolj\u0161a sluh. Pomembno vlogo ima pri tinitusu, povezanem s konduktivno izgubo sluha. Prav tako je pomembna pri pulzirajo\u010dem tinitusu, medtem ko je njena vloga pri kroni\u010dnem idiopatskem tinitusu zmanj\u0161ana.&nbsp; Pri pacientih z otosklerozo, bo tinitus najverjetneje izginil po operaciji stapesa. Pri pacientih kjer je vzrok kroni\u010dno vnetje srednjega u\u0161esa pride v po\u0161tev timpanoplastika. Pacientom z objektivnim tinitusom zaradi mioklonusa srednjega u\u0161esa pa lahko olaj\u0161anje prinese kirur\u0161ka sekcija m. tensor tympani ali kite stapediusa. Pulzirajo\u010di tinitus, ki nastane zaradi \u017eilnih vzrokov v bli\u017eini 8. \u017eivca lahko zdravimo z postopki mikrovaskularne dekompresije (ligacija notranje jugularne vene, okluzija sigmoidnega sinusa). Pacientom z Menierjevo boleznijo lahko prinese olaj\u0161anje transtimpani\u010dna aplikacija gantamicina, labirintektomija, vestibularna nevrektomija, \u2026<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Druga nepravilna slu\u0161na zaznavanja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Hiperakuzija \u2013 preob\u010dutljivost zaznavanja glasnosti. O tem govorimo, ko so zvoki, ki so za normalno populacijo prijetni, za bolnika preglasni, neprijetni. Novej\u0161a definicija je lahko tudi: nenormalna, z zvokom povzro\u010dena pove\u010dana aktivnost v slu\u0161ni poti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Fonofobija \u2013 strah pred zvokom. Gre za odzive na nekatere zvoke, ki imajo specifi\u010dne \u010dustvene povezave z bolnikom. Pogosto se uporablja pri migreni, vendar gre tam prete\u017eno za preob\u010dutljivost \u2013 hiperakuzijo. Mesto okvare je verjetno nespecifi\u010dna centralna slu\u0161na pot.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mizofonija \u2013 neprijetnost pri zaznavanju dolo\u010denega zvoka, brez strahu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Recruitment \u2013 pogosto je zaznan pri bolnikih z okvaro notranjega u\u0161esa. Pri malo pove\u010dani jakosti zvoka se mo\u010dno pove\u010da ob\u010dutek zaznane glasnosti. Razpolo\u017eenje in tesnoba ne vplivata na zaznavanje zvoka.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Akusti\u010dni \u0161ok \u2013 nastane zaradi nenadnega, nepri\u010dakovanega zvoka, ki ni tako glasen, da bi povzro\u010dil akusti\u010dno travmo. Pojavi se bole\u010dina v in okoli u\u0161esa, tinitus, omotica, glavobol, mravljin\u010denje, pritisk, polnost, odmevanje, \u2026 Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki nosijo slu\u0161alke ali uporabljajo telefone. Patogeneza ni povsem jasna, lahko pa bi \u0161lo za preveliko dra\u017eenje mi\u0161ic v srednjem u\u0161esu, okvaro notranjega u\u0161esa ali centralnih slu\u0161nih poti.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sindrom \u00bbeksplozije\u00ab v glavi \u2013 gre za ob\u010dasno nastali mo\u010dan zvok v glavi, ki ga bolniki opisujejo kot eksplozijo, kot glasen glas, ki te kli\u010de, kot treskanje z vrati, \u2026 Je zelo neprijeten in lahko povzro\u010di adrenalinsko reakcijo z vsemi simptomi. Obi\u010dajno nastane v spanju ali dreme\u017eu. Verjetno gre za napako, ko se \u017eiv\u010dni sistem pripravlja na spanje. Mesto okvare naj bi bilo centralno.<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator\"\/>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V prej\u0161nji objavi na blogu portala <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/\">Domov<\/a> si lahko preberete zanimiv prispevek o <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/motnje-spanja\/\">motnjah spanja<\/a>. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vabljeni, da obi\u0161\u010dete <a href=\"https:\/\/najzdravnik.com\/\">spletno trgovino Najzdravnik<\/a>, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomo\u010dkov za prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni. <\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><strong>Literatura<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">(1) Probst R, Grevers G, Iro H. Basic Otorhinolaryngology. New York: Georg Thieme Verlag Stuttgart, 2000, str. 256-257.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">(2) McFerran DJ, Phillips JS. Tinnitus. UK, Colchester: Essex County Hospital, Department of Otolaryngology and Head and Neck Surgery, 2006, str. 201-206.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">(3) \u0160pindler M. 2. Strokovno sre\u010danje: Sodelovanje otorinolaringologa z zdravnikom dru\u017einske medicine: Tinitus in nepravilna slu\u0161na zaznavanja. Maribor: UKC Maribor, 2011, str. 17-23.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Uvod Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku. Sem pri\u0161tevamo \u0161e slu\u0161ne halucinacije, vendar so halucinacije smiselni zvoki, kot so govor, glasba in podobno. V nasprotju s tem tinitus pomeni zvok, ki je popolnoma brez pomena in ga ne moremo natan\u010dno reproducirati. Tinitus ni opredeljen [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2074,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[61],"tags":[],"class_list":["post-1499","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-najzdravnik"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.6 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Kaj je tinitus? - Najzdravnik<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-tinitus\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Kaj je tinitus? - Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-tinitus\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-03-28T18:38:34+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-01-11T20:44:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"284\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"177\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"najzdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"najzdravnik\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"18 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"najzdravnik\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\"},\"headline\":\"Kaj je tinitus?\",\"datePublished\":\"2021-03-28T18:38:34+00:00\",\"dateModified\":\"2022-01-11T20:44:30+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/\"},\"wordCount\":4388,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/prenos-_2_.jpg\",\"articleSection\":[\"Zdravje\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/\",\"name\":\"Kaj je tinitus? - Najzdravnik\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/prenos-_2_.jpg\",\"datePublished\":\"2021-03-28T18:38:34+00:00\",\"dateModified\":\"2022-01-11T20:44:30+00:00\",\"description\":\"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/prenos-_2_.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/prenos-_2_.jpg\",\"width\":284,\"height\":177,\"caption\":\"tinitus, \u0161umenje v u\u0161esih\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/kaj-je-tinitus\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kaj je tinitus?\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"description\":\"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"width\":590,\"height\":200,\"caption\":\"Najzdravnik\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/najzdravnik\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/NZdravnik\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/najzdravnik\\\/?hl=en\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/company\\\/najzdravnik\\\/about\\\/?viewAsMember=true\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\",\"name\":\"najzdravnik\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"najzdravnik\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/sl\\\/author\\\/admin-2-2-2-2-2\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Kaj je tinitus? - Najzdravnik","description":"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-tinitus\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Kaj je tinitus? - Najzdravnik","og_description":"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.","og_url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-tinitus\/","og_site_name":"Najzdravnik","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","article_published_time":"2021-03-28T18:38:34+00:00","article_modified_time":"2022-01-11T20:44:30+00:00","og_image":[{"width":284,"height":177,"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"najzdravnik","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@NZdravnik","twitter_site":"@NZdravnik","twitter_misc":{"Written by":"najzdravnik","Est. reading time":"18 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/"},"author":{"name":"najzdravnik","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f"},"headline":"Kaj je tinitus?","datePublished":"2021-03-28T18:38:34+00:00","dateModified":"2022-01-11T20:44:30+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/"},"wordCount":4388,"publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg","articleSection":["Zdravje"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/","name":"Kaj je tinitus? - Najzdravnik","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg","datePublished":"2021-03-28T18:38:34+00:00","dateModified":"2022-01-11T20:44:30+00:00","description":"Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne spro\u017ei odgovarjajo\u010di zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#primaryimage","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/prenos-_2_.jpg","width":284,"height":177,"caption":"tinitus, \u0161umenje v u\u0161esih"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/kaj-je-tinitus\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/najzdravnik.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Kaj je tinitus?"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","name":"Najzdravnik","description":"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo","publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/najzdravnik.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization","name":"Najzdravnik","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","width":590,"height":200,"caption":"Najzdravnik"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","https:\/\/x.com\/NZdravnik","https:\/\/www.instagram.com\/najzdravnik\/?hl=en","https:\/\/www.linkedin.com\/company\/najzdravnik\/about\/?viewAsMember=true"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f","name":"najzdravnik","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"najzdravnik"},"sameAs":["https:\/\/najzdravnik.si"],"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/author\/admin-2-2-2-2-2\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1499","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1499"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1499\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2158,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1499\/revisions\/2158"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2074"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1499"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1499"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1499"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}