{"id":1563,"date":"2021-04-05T20:28:37","date_gmt":"2021-04-05T20:28:37","guid":{"rendered":"https:\/\/najzdravnik.si\/?p=1563"},"modified":"2022-02-02T13:38:41","modified_gmt":"2022-02-02T13:38:41","slug":"dusevne-bolezni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/dusevne-bolezni\/","title":{"rendered":"Du\u0161evne bolezni"},"content":{"rendered":"<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"uvod\"><strong>Uvod<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne razli\u010dne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, zaznavanja, motenega obna\u0161anja, prizadetosti spoznavanja in spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slab\u0161e, manj u\u010dinkovito re\u0161uje vsakdanje probleme.<\/p>\n\n\n\n<p>Du\u0161evne bolezni so pogoste. Ocenjujejo, da za njimi trpi pribli\u017eno 25 % odraslega prebivalstva, skoraj polovica pa jih ima isto\u010dasno ve\u010d kot eno du\u0161evno bolezen. Bolezen lahko izbruhne v vsakem starostnem obdobju in pogosto poteka v epizodah. Poslab\u0161anja lahko spro\u017eijo stresni dogodki in drugi dejavniki.<\/p>\n\n\n\n<p>Diagnostika du\u0161evnih motenj je zapleten in kompleksen proces, ki zahteva spretnost izku\u0161enega zdravnika specialista psihiatrije. Diagnoza je sicer subjektivna (razni testi), vendar vse bolj sloni na dokazih in znanstvenih dognanjih zadnjih desetletij.<\/p>\n\n\n\n<p>Du\u0161evne motnje zdravimo s psihiatri\u010dnimi zdravili in psihoterapijo, s prilagajanjem in spreminjanjem \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din,&nbsp;urejanjem&nbsp;odnosov s pomembnimi&nbsp;osebami,&nbsp;s podporo bolniku in njegovim bli\u017enjim, z edukacijo o bolezni in zdravljenju itd.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/2020-05-04-Mental_main-860x573-1.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-1564\" width=\"539\" height=\"358\" srcset=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/2020-05-04-Mental_main-860x573-1.jpg 860w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/2020-05-04-Mental_main-860x573-1-300x200.jpg 300w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/2020-05-04-Mental_main-860x573-1-768x512.jpg 768w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/2020-05-04-Mental_main-860x573-1-16x12.jpg 16w\" sizes=\"auto, (max-width: 539px) 100vw, 539px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"vzroki-dusevnih-bolezni\"><strong>Vzroki du\u0161evnih bolezni<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Za nastanek du\u0161evne bolezni ni specifi\u010dnega vzroka. Bolezen naj bi bila kombinacija dednih in okoljskih vzrokov.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Dedne lastnosti<\/strong>: Du\u0161evne bolezni so bolj pogoste pri ljudeh, katerih svojci imajo du\u0161evno bolezen. Ti ljudje lahko imajo genetsko predispozicijo za razvoj du\u0161evne bolezni, dolo\u010dena \u017eivljenjska situacija pa lahko potem spro\u017ei potek bolezni.<\/li><li><strong>Biolo\u0161ki vzroki<\/strong>: Sem pri\u0161tevamo mo\u017eganske po\u0161kodbe, izpostavljenost raznim virusom, toksinom itd.<\/li><li><strong>Stresne \u017eivljenjske situacije<\/strong>: \u017divljenjske situacije, kot so izguba bli\u017enjega, finan\u010dni problemi, hud stres, fizi\u010dna ali spolna zloraba itd., lahko igrajo pomembno vlogo v spro\u017eitvi du\u0161evne bolezni.<\/li><li><strong>Kemijski procesi v mo\u017eganih<\/strong>: Pri dolo\u010denih du\u0161evnih boleznih igrajo poglavitno vlogo nevrotransmitorski oz. hormonski procesi. Na kemijske procese v mo\u017eganih naj bi vplivale tako dedne lastnosti, kot biolo\u0161ki vzroki in stresne \u017eivljenjske situacije.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"razdelitev-dusevnih-bolezni\"><strong>Razdelitev du\u0161evnih bolezni<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Prilagoditvena motnja<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"anksiozne-motnje\"><strong>Anksiozne motnje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Akutna stresna motnja<\/li><li>Pani\u010dna motnja<\/li><li>Agorafobija<\/li><li>Socialna fobija<\/li><li>Specifi\u010dna fobija<\/li><li>Obsesivno kompulzivna motnja<\/li><li>Posttravmatska stresna motnja<\/li><li>Generalizirana anksiozna motnja<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"dusevne-motnje-v-razvojnem-obdobju\"><strong>Du\u0161evne motnje v razvojnem obdobju<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Motnja pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti<\/li><li>Aspergerjeva motnja<\/li><li>Avtisti\u010dna motnja<\/li><li>Vodenjska motnja<\/li><li>Nasprotovalno kljubovalna motnja<\/li><li>Separacijska anksiozna motnja<\/li><li>Tourettova motnja<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"prehranjevalne-motnje\"><strong>Prehranjevalne motnje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Anoreksija Nervosa<\/li><li>Bulimija Nervosa&nbsp;<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"razpolozenjske-motnje\"><strong>Razpolo\u017eenjske motnje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Depresija<\/li><li>Bipolarna motnja (mani\u010dno-depresivna motnja)<\/li><li>Ciklotimi\u010dna motnja<\/li><li>Distimi\u010dna motnja&nbsp;<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"kognitivne-motnje-demenca-delirij-amnesticne-motnje\"><strong>Kognitivne motnje (demenca, delirij, amnesti\u010dne motnje)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Delirij<\/li><li>Multi-infarktna demenca<\/li><li>Demenca, povezana z alkoholizmom<\/li><li>Demenca Alzheimerjevega tipa<\/li><li>Demenca<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"osebnostne-motnje\"><strong>Osebnostne motnje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Paranoidna osebnostna motnja<\/li><li>Shizoidna osebnostna motnja<\/li><li>Shizotipska osebnostna motnja&nbsp;<\/li><li>Antisocialna osebnostna motnja<\/li><li>Borderline osebnostna motnja<\/li><li>Histrioni\u010dna osebnostna motnja<\/li><li>Narcisti\u010dna osebnostna motnja<\/li><li>Izogibajo\u010da osebnostna motnja<\/li><li>Odvisnostna osebnostna motnja<\/li><li>Obsesivno kompulzivna osebnostna motnja<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"shizofrenija-in-psihoticne-motnje\"><strong>Shizofrenija in psihoti\u010dne motnje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Shizofrenija<\/li><li>Blodnjave motnje<\/li><li>Kratke psihoti\u010dne motnje<\/li><li>Shizofreniformna motnja<\/li><li>Shizoafektivna motnja<\/li><li>Dele\u010da psihoti\u010dna motnja<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"bolezni-odvisnosti-od-psihoaktivnih-snovi\"><strong>Bolezni odvisnosti od psihoaktivnih snovi<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Odvisnost od alkohola<\/li><li>Odvisnost od amfetamina<\/li><li>Odvisnost od marihuane<\/li><li>Odvisnost od kokaina<\/li><li>Odvisnost od halucinogenih drog<\/li><li>Odvisnost od inhalacijskih drog<\/li><li>Odvisnost od nikotina<\/li><li>Odvisnost od opioidov<\/li><li>Odvisnost od fenciklidinov<\/li><li>Odvisnost od sedativov<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"anksiozne-motnje\"><strong>Anksiozne motnje<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Strah je prilagoditveni odziv na neko ogro\u017eujo\u010do situacijo in je posledica avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema. Veliko strahov je prirojenih, lahko pa so tudi priu\u010deni.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ce pride do patolo\u0161kega izra\u017eanja strahu, govorimo o anksioznosti, ki lahko nastane kot posledica nami\u0161ljenega ali resni\u010dnega stimulusa, torej se lahko pojavi tudi spontano brez povoda.<\/p>\n\n\n\n<p>Anksiozne motnje se pojavljajo v vseh starostih, tako pri otrocih, kot tudi pri starej\u0161ih. Prizadenejo oba spola, \u010deprav so pri \u017eenskah pogostej\u0161e. Anksiozna motnja ni le neprijetna za posameznika, ampak pomembno vpliva na \u0161tevilna podro\u010dja bolnikovega \u017eivljenja. Te\u017eave v medosebnih odnosih, izogibanje aktivnostim, ki naj bi bile prijetne in manj\u0161a uspe\u0161nost na delovnem mestu so le nekatere izmed posledic.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"panicna-motnja\"><strong>Pani\u010dna motnja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Pani\u010dni napad je nenaden ob\u010dutek intenzivnega strahu, ki se pojavi brez predhodnega opozorilnega znaka. Simptomi vklju\u010dujejo palpitacije, potenje, tresenje, te\u017eave z dihanjem, bole\u010dino v prsih, slabost, vrtoglavico, mravljin\u010denje in mrazenje. Ve\u010dina ljudi opisuje napad kot velik strah, da bodo znoreli ali umrli. Veliko ljudi zato poi\u0161\u010de ob napadu zdravni\u0161ko pomo\u010d ali urgenco. Napadi so ponavadi kratkotrajni in ne trajajo ve\u010d kot 30 minut. Kar dvakrat so pogostej\u0161i pri \u017eenskah kot pri mo\u0161kih, pojavljajo se najpogosteje po adolescenci. Polovica posameznikov s pani\u010dnimi motnjami bo trpela tudi za depresijo ali pa za\u010dela zlorabljati alkohol.<strong>&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"agorafobija\"><strong>Agorafobija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Agorafobija je huda anksioznost pred situacijami, kjer bi bil pobeg iz nje te\u017eak ali neprijeten. To pripelje do tega, da se za\u010dne \u010dlovek tak\u0161nim situacijam izogibati (npr. mno\u017eici ljudi, letalom, dvigalom itd). Agorafobija je lahko tudi eden ne\u017eelenih izidov pani\u010dne motnje in je tako kot pani\u010dna motnja pogostej\u0161a pri \u017eenskah.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"obsesivno-kompulzivna-motnja-ocd\"><strong>Obsesivno kompulzivna motnja (OCD)<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Obsesije so vztrajne in ponavljajo\u010de se misli, impulzi ali predstave (npr. strah pred oku\u017ebo), ki pridejo iz \u010dloveka samega, vendar jih oseba nima pod kontrolo. Zaradi tega se razvije izrazita tesnoba, saj se misli vedno znova vra\u010dajo. Kompulzije pa so ponavljajo\u010da dejanja ali rituali, ki jih oseba po\u010dne, ker si posku\u0161a olaj\u0161ati tesnobo, ki ji jo povzro\u010dajo obsesije. Npr. oseba z obsesivno kompulzivno motnjo lahko ima obsesije, da se lahko oku\u017ei s klicami in bo zato izvajala rituale pogostega umivanja rok, da bi zmanj\u0161ala tesnobo, povezano s strahom pred oku\u017ebo. Ponavljajo\u010da kompulzivna dejanja mora oseba izvajati natan\u010dno po zami\u0161ljenem redu, sicer se ji tesnoba \u0161e pove\u010da.<br>Motnja je prisotna pri pribli\u017eno 2% populacije in je enakomerno razporejena med oba spola ter pogostej\u0161a pri mlaj\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"generalizirana-anksioznost\"><strong>Generalizirana anksioznost<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so prakti\u010dno stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesre\u010do ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, dru\u017eine ali slu\u017ebe. Pogosto tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, \u010deprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti pono\u010di, zato imajo te\u017eave s spanjem, skrbi pa obi\u010dajno spremljajo tudi \u0161tevilne telesne te\u017eave, kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali te\u017eko dihanje.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"biolosko-ozadje-anksioznih-motenj\"><strong>Biolo\u0161ko ozadje anksioznih motenj<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Za ve\u010dino anksioznih motenj je bila vzpostavljena povezava z genetsko predispozicijo, \u010deprav \u0161e ni znano, kateri dolo\u010deni geni so krivi za to.&nbsp; Preostale anksiozne motnje naj bi bile bolj rezultat stresnih dogodkov v \u017eivljenju. Strah je normalen odziv na ogro\u017eujo\u010d dejavnik, imenovan stresor, in se ka\u017ee kot stresni odziv. Stimulativno-odzivni odnos se lahko oja\u010da zaradi izku\u0161enj, lahko pa se tudi zmanj\u0161a. Zdrav \u010dlovek kontrolira stresni odziv preko u\u010denja, \u010de pa se pojavi neprimeren odziv,&nbsp; ko stres ni prisoten ali pa ni takoj ogro\u017eujo\u010d, govorimo o anksioznosti.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Stresni odgovor<\/strong> se ka\u017ee z izogibanjem, pove\u010dano pazljivostjo in budnostjo, aktivacijo simpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema ter izlo\u010danjem kortizola iz adrenalnih \u017elez.<\/p>\n\n\n\n<p>Celotno delovanje poteka preko hipotalami\u010dno- hipofizne- adrenalne poti (HHA). Kortizol se izlo\u010da iz adrenalnega korteksa v odgovor na pove\u010dano koncentracijo ACTH hormona, ta pa se sprosti iz sprednje hipofizne \u017eleze v odgovor na povi\u0161an CRH hormon. CRH se spro\u0161\u010da v kri iz hipotalamusa in se pove\u010dano izlo\u010da pri ljudeh z anksioznimi motnjami. HHA pot je nadzorovana preko amigdale in hipokampusa in ko se amigdala neprimerno aktivira, se pojavi anksioznost. Medtem ko amigdala aktivira spro\u0161\u010danje CRH,&nbsp; hipokampus deluje kot inhibitor na sprostitev tega hormona Lahko se zgodi, da pri kroni\u010dno povi\u0161anem kortizolu nevroni v hipokampusu postanejo neu\u010dinkoviti pri zaznavanju in lahko odmrejo, s tem pa inhibitorni sistem ne deluje ve\u010d pravilno.<\/p>\n\n\n\n<p>Anksioznost je torej povezana s hiperaktivacijo amigdale in zmanj\u0161anim delovanjem hipokampusa.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"zdravljenje-anksioznosti\"><strong>Zdravljenje anksioznosti<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Za zdravljenje so na izbiro \u0161tevilna zdravila, prav tako pa so u\u010dinkovite psihoterapije in posvetovanje.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Psihoterapija<\/strong>: Kot \u017ee omenjeno, k anksioznosti velik dele\u017e doprinese priu\u010den strah, zato je psihoterapija zelo dobrodo\u0161el na\u010din zdravljenja. Terapevt postopno pove\u010duje izpostavljenost pacienta dolo\u010denemu stimulusu, ki povzro\u010da anksioznost in posku\u0161a okrepiti pojem, da dejavnik ni nevaren. Namen je, da preusmerimo povezavo v mo\u017eganih&nbsp; in da nami\u0161ljen ali resni\u010den dejavnik ne vzbudi ve\u010d stresnega odziva.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Anksioliti\u010dna zdravila<\/strong>: Delujejo tako, da spremenijo kemi\u010dni sinapti\u010dni prenos v mo\u017eganih. To so ponavadi benzodiazepini in inhibitorji ponovnega privzema serotonina.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Valium (diazepam) je najbolj znan in zelo u\u010dinkovit pri zdravljenju akutne anksioznosti. Vsa zdravila, ki stimulirajo GABA delovanje, delujejo anksioliti\u010dno, vklju\u010dujo\u010d znan tip alkohola, etanol. S tem lahko enostavno razlo\u017eimo razlog, zakaj pogosto pride pri ljudeh z anksioznimi motnjami do alkoholizma.<\/p>\n\n\n\n<p>Inhibitorji ponovnega privzema serotonina (SSRI),&nbsp; med katerimi je najbolj znan Prozac (fluoxetine), se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju anksioznih motenj, vklju\u010dno z OCD. SSRI&nbsp; podalj\u0161ajo delovanje serotonina s tem, da inhibirajo njegov ponovni privzem. V nasprotju z benzodiazepini, se terapevtski u\u010dinek pri SSRI razvije po\u010dasi (v obdobju nekaj tednov pri vsakodnevnem jemanju zdravila). U\u010dinek naj bi bil torej posledica prilagoditve \u017eiv\u010dnega sistema na kroni\u010dno povi\u0161an serotonin v mo\u017eganih.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"razpolozenjske-motnje\"><strong>Razpolo\u017eenjske motnje<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Afekt je medicinski izraz za \u010dustveno stanje ali razpolo\u017eenje, zato so razpolo\u017eenjske motnje imenovane tudi afektivne motnje. Ve\u010d kot 7 % populacije trpi za eno od oblik razpolo\u017eenjskih motenj.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Vsak \u010dlovek se vsaj enkrat v \u017eivljenju sre\u010da z ob\u010dutkom nemo\u010di, razo\u010daranjem in rahle depresije. \u010ce postane to razpolo\u017eenje dolgotrajno in huj\u0161e oblike, imenujemo to motnjo depresija. Oseba svojega razpolo\u017eenja nima ve\u010d pod kontrolo, zato se lahko ta motnja pojavi nenadoma brez nujnega zunanjega povoda ter lahko traja 4-12 mesecev. Depresija je resna bolezen in je najpogostej\u0161i razlog, ki privede do samomora.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"depresija\"><strong>Depresija<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Depresija je najpogostej\u0161a razpolo\u017eenjska motnja, ki letno prizadene 5 % populacije. Zna\u010dilno je zni\u017eanje zanimanja za okolje, aktivnosti in slabo razpolo\u017eenje. Za diagnozo depresije morajo biti prisotni ti simptomi vsak dan vsaj 2 tedna. Drugi simptomi so \u0161e: zmanj\u0161an\/ pove\u010dan apetit, nespe\u010dnost ali prekomerno spanje, utrujenost, ob\u010dutek krivde in nevrednosti, zmanj\u0161ana zmo\u017enost koncentracije, misli o smrti, &#8230;<\/p>\n\n\n\n<p>Epizode depresije ponavadi ne trajajo dlje od dveh let, kljub temu pa ima vztrajen kroni\u010den potek bolezni kar 17 % bolnikov.<\/p>\n\n\n\n<p>Depresija je dvakrat pogostej\u0161a pri \u017eenskem spolu.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"bipolarna-motnja-manicno-depresivna-motnja\"><strong>Bipolarna motnja (mani\u010dno-depresivna motnja)<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Tako kot depresija, je tudi bipolarna motnja ponavljajo\u010da in dolgotrajna oblika bolezni. Ka\u017ee se kot izmenjujo\u010de se epizode depresije in manije. Manija je obdobje nenormalnega, perzistentno povi\u0161anega po\u010dutja, za katerega so zna\u010dilna zvi\u0161ana samozavest, zmanj\u0161ana potreba po spanju, pove\u010dana komunikacija, pove\u010danje navdiha in idej, &#8230;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"biolosko-ozadje-razpolozenjskih-motenj\"><strong>Biolo\u0161ko ozadje razpolo\u017eenjskih motenj<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p><strong>Monoaminska hipoteza<\/strong>:&nbsp; Razpolo\u017eenje je tesno povezano s spro\u0161\u010denimi monoaminskimi nevrotransmitorji (noradrenalin in serotonin) v mo\u017eganih. Depresija je posledica pomanjkanja tega modulatornega sistema. \u010ceprav imajo antidepresivna zdravila takoj\u0161en u\u010dinek na povezovalne sinapse, potrebujejo dalj\u0161i rok, da pri\u010dnejo u\u010dinkovati. Zdravila spodbujajo dolgotrajne prilagoditvene sisteme v mo\u017eganih, vklju\u010dno s spremembo izra\u017eanja genov, ki ubla\u017eijo depresijo.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Diatezno-stresna hipoteza (diathesis-stress hypothesis)<\/strong>: Dokazi nakazujejo, da so razpolo\u017eenjske motnje odraz na\u0161ega dednega zapisa in da imamo genetsko predispozicijo za to du\u0161evno bolezen. Diateza je medicinski termin, ki izra\u017ea predispozicijo za dolo\u010deno bolezen. Dokazali so tudi, da so izku\u0161nje v zgodnjem otro\u0161tvu, kot so zanemarjanje, zlorabe in drugi stresni dogodki,&nbsp; pomemben dejavnik tveganja pri razvoju razpolo\u017eenjskih motenj v odrasli dobi.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>HHA pot je glavna povezava, kjer so prisotni genetski in okoljski vplivi, ki povzro\u010dajo razpolo\u017eenjske motnje. Kortizol normalno deluje kot inhibitor na HHA povezavo. Pri depresivnih bolnikih je ta pot motena, torej pride do zmanj\u0161anega odgovora hipokampusa na kortizol in zmanj\u0161anega \u0161tevila glukokortikoidnih receptorjev. Glukokortikoidne receptorje torej regulirajo geni, monoamini in izku\u0161nje iz zgodnjega otro\u0161tva.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"zdravljenje-razpolozenjskih-motenj\"><strong>Zdravljenje razpolo\u017eenjskih motenj<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p><strong>Psihoterapija<\/strong> je u\u010dinkovita metoda zdravljenja pri blagih in zmernih oblikah depresije. Bolniku pomaga premagati negativen pogled nad seboj in njegovo prihodnostjo.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Antidepresivi<\/strong>: Najbolj priljubljeni so: tricikli\u010dni antidepresivi (blokirajo ponovni privzem NA in serotonina), SSRI (fluoxetine), selektivni inhibitorji ponovnega privzema NA in MAO inhibitorji, ki zmanj\u0161ajo encimsko razgradnjo serotonina ter NA.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Vsa ta zdravila zvi\u0161ajo nivo monoaminskih nevrotransmitorjev v mo\u017eganih, potrebujejo pa nekaj tednov, da se poka\u017ee terapevtski u\u010dinek.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Litij<\/strong>: Raziskave ka\u017eejo, daj je litij zelo u\u010dinkovit pri stabiliziranju razpolo\u017eenja pri bolnikih z bipolarnimi motnjami. Prepre\u010di napade manije in depresije, vendar je prav tako potrebno nekaj tednov, da se poka\u017ee terapevtski u\u010dinek zdravila.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"shizofrenija\"><strong>Shizofrenija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Shizofrenija je huda du\u0161evna bolezen, ki prizadene misli in dojemanje na na\u010din, ki je zdravim ljudem te\u017eko dojemljiv. Prizadene pribli\u017eno 1 %&nbsp; prebivalstva.<\/p>\n\n\n\n<p>Izgubi se stik z realnostjo, motene so misli, dojemanje, po\u010dutje in gibanje. Pojavi se tipi\u010dno v adolescenci in se nadaljuje skozi celo \u017eivljenje. Poznamo pozitivne in negativne simptome. Pozitivni se ka\u017eejo z nenormalnimi mislimi in obna\u0161anjem, kot so blodnje, halucinacije in neprimeren govor ter obna\u0161anje.<\/p>\n\n\n\n<p>Negativni simptomi zajemajo odsotnost odzivov, ki so druga\u010de normalno prisotni &#8211; zmanj\u0161ano izra\u017eanje \u010dustev, zmanj\u0161an govor, te\u017eak pri\u010detek dela in oslabljen spomin.<\/p>\n\n\n\n<p>Shizofrenija se deli na veliko podtipov.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\" id=\"biolosko-ozadje-shizofrenije\"><strong>Biolo\u0161ko ozadje shizofrenije<\/strong><\/h3>\n\n\n\n<p>Shizofrenija se pojavlja v dru\u017einah, kar pomeni, da nekateri geni dolo\u010dajo, kako mo\u010dno bo oseba dovzetna za okoljske faktorje, ki povzro\u010dajo shizofrenijo. Tudi virusne oku\u017ebe in slaba prehranjenost fetusa so bile navedene kot eden izmed mo\u017enih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj motnje. Pomembni so tudi stresni dejavniki okolja.<\/p>\n\n\n\n<p>Mo\u017egani shizofreni\u010dne osebe imajo pove\u010dane ventrikle, ki pa niso vedno nujno prisotni. <strong>Dopaminska hipoteza<\/strong>: opazovali so uporabnike amfetaminov in ugotovili, da ti ljudje la\u017eje razvijejo psihoti\u010dne motnje s pozitivnimi simptomi shizofrenije. To je pripeljalo do spoznanja, da je psihoza povezana s preveliko koli\u010dino kateholaminov v mo\u017eganih.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Glutamatska hipoteza<\/strong>:&nbsp; PCP droga (\u00bbangel dust\u00ab) pogosto izzove simptome, podobne shizofreniji (pozitivne in negativne), vendar pa nima vpliva na dopaminske prena\u0161alce. Deluje na sinapse, kjer je prena\u0161alec glutamat. Ker PCP inhibira NMDA receptorje v sinapsah, je logi\u010dno sklepati, da je shizofrenija posledica zmanj\u0161anega delovanja NMDA receptorjev v mo\u017eganih.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"zdravljenje-shizofrenije\"><strong>Zdravljenje shizofrenije<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Zdravljenje sestoji iz zdravil in psihosocialne podpore. U\u010dinkoviti so nevroleptiki, kot so klorpromazin in haloperidol. Pri ve\u010dini pacientov nevroleptiki zmanj\u0161ajo pozitivne simptome. Stranski u\u010dinki tak\u0161nega zdravljenja so simptomi, podobni Parkinsonovi bolezni (tremor rok, rigidnost). Veliko teh stranskih u\u010dinkov se da prepre\u010diti z drugimi netipi\u010dnimi nevroleptiki, kot so klozapin, risperidon itd., ker ti ne vplivajo direktno na dopaminske receptorje. U\u010dinkoviti so tudi pri negativnih simptomih.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"zakljucek\"><strong>Zaklju\u010dek<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p>Du\u0161evni bolniki trpijo zaradi predsodkov, zavra\u010danj, poni\u017eevanj, zlorab in diskriminacije v dru\u017ebi. Ker je du\u0161evna bolezen posledica patolo\u0161kih sprememb v mo\u017eganih, v dru\u017ebi ne bi smela veljati ve\u010d za tabu temo, du\u0161evni bolniki pa bi morali biti sprejeti kot vsi drugi bolniki. Te osebe potrebujejo spo\u0161tovanje, ki temelji na poznavanju in razumevanju njihove situacije.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Pomembno je, da du\u0161evne bolnike spodbujamo h kombiniranemu zdravljenju (zdravila, psihoterapije, dru\u017einske terapije, skupine za samopomo\u010d&nbsp; ipd.) in da je zdravljenje v bolni\u0161nici omejeno na kar najkraj\u0161i mo\u017een \u010das.<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator\"\/>\n\n\n\n<p>V prej\u0161nji objavi na blogu portala <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/\">Domov<\/a> si lahko preberete zanimiv prispevek o pomenu <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/kaj-je-telemedicina\/\">telemedicine v 21. stoletju.<\/a><\/p>\n\n\n\n<p>Vabljeni, da obi\u0161\u010dete <a href=\"https:\/\/najzdravnik.com\/\">spletno trgovino Najzdravnik<\/a>, ki ponuja pestro izbiro <a href=\"https:\/\/najzdravnik.com\/collections\/all\">sodobnih medicinskih pripomo\u010dkov za prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni.<\/a> <\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"viri\"><strong>Viri<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\"><li>Bear MF, Conners BW, Paradiso MA. <em>Neuroscience: Exploring the brain<\/em> (3rd ed.). Baltimore: Lippincott, Williams and Wilkins; 2006<\/li><li>Mayo Clinic Staff. <em>Mental Ilness<\/em>. Prebrano 15.11.2010 na URL: <a href=\"http:\/\/www.nlm.nih.gov\/medlineplus\/mentaldisorders.html\">http:\/\/www.nlm.nih.gov\/medlineplus\/mentaldisorders.html<\/a><\/li><\/ol>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\" start=\"3\"><li>Long PW, M.D. Internet Mental Health. Prebrano 15.11.2010 na URL:<a href=\"http:\/\/www.mentalhealth.com\/p20-grp.html\">http:\/\/www.mentalhealth.com\/p20-grp.html<\/a><\/li><\/ol>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\" start=\"4\"><li>Le\u0161er I. Psihiatrija. Prebrano 15.11.2010 na URL:<a href=\"http:\/\/www.psihiater-leser.com\/452\/494.html\">http:\/\/www.psihiater-leser.com\/452\/494.html<\/a><\/li><\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Uvod Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne razli\u010dne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, zaznavanja, motenega obna\u0161anja, prizadetosti spoznavanja in spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slab\u0161e, manj u\u010dinkovito re\u0161uje vsakdanje probleme. Du\u0161evne bolezni so pogoste. Ocenjujejo, da za njimi trpi pribli\u017eno 25 % odraslega [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2078,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[61],"tags":[],"class_list":["post-1563","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-najzdravnik"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.4 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/dusevne-bolezni\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/dusevne-bolezni\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-04-05T20:28:37+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-02-02T13:38:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"900\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"675\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"najzdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"najzdravnik\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"11 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"najzdravnik\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\"},\"headline\":\"Du\u0161evne bolezni\",\"datePublished\":\"2021-04-05T20:28:37+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:38:41+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/\"},\"wordCount\":2676,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/mental-health-900x675-1.jpg\",\"articleSection\":[\"Zdravje\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/\",\"name\":\"Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/mental-health-900x675-1.jpg\",\"datePublished\":\"2021-04-05T20:28:37+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:38:41+00:00\",\"description\":\"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/mental-health-900x675-1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/mental-health-900x675-1.jpg\",\"width\":900,\"height\":675,\"caption\":\"du\u0161evno zdravje\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/dusevne-bolezni\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Du\u0161evne bolezni\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"description\":\"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"width\":590,\"height\":200,\"caption\":\"Najzdravnik\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/najzdravnik\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/NZdravnik\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/najzdravnik\\\/?hl=en\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/company\\\/najzdravnik\\\/about\\\/?viewAsMember=true\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\",\"name\":\"najzdravnik\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"najzdravnik\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/sl\\\/author\\\/admin-2-2-2-2-2\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik","description":"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/dusevne-bolezni\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik","og_description":"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...","og_url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/dusevne-bolezni\/","og_site_name":"Najzdravnik","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","article_published_time":"2021-04-05T20:28:37+00:00","article_modified_time":"2022-02-02T13:38:41+00:00","og_image":[{"width":900,"height":675,"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"najzdravnik","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@NZdravnik","twitter_site":"@NZdravnik","twitter_misc":{"Written by":"najzdravnik","Est. reading time":"11 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/"},"author":{"name":"najzdravnik","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f"},"headline":"Du\u0161evne bolezni","datePublished":"2021-04-05T20:28:37+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:38:41+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/"},"wordCount":2676,"publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg","articleSection":["Zdravje"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/","name":"Du\u0161evne bolezni - Najzdravnik","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg","datePublished":"2021-04-05T20:28:37+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:38:41+00:00","description":"Du\u0161evna bolezen oz. du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, ...","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#primaryimage","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/mental-health-900x675-1.jpg","width":900,"height":675,"caption":"du\u0161evno zdravje"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/dusevne-bolezni\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/najzdravnik.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Du\u0161evne bolezni"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","name":"Najzdravnik","description":"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo","publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/najzdravnik.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization","name":"Najzdravnik","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","width":590,"height":200,"caption":"Najzdravnik"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","https:\/\/x.com\/NZdravnik","https:\/\/www.instagram.com\/najzdravnik\/?hl=en","https:\/\/www.linkedin.com\/company\/najzdravnik\/about\/?viewAsMember=true"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f","name":"najzdravnik","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"najzdravnik"},"sameAs":["https:\/\/najzdravnik.si"],"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/author\/admin-2-2-2-2-2\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1563","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1563"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1563\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2300,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1563\/revisions\/2300"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2078"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1563"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1563"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1563"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}