{"id":1631,"date":"2021-04-16T08:25:56","date_gmt":"2021-04-16T08:25:56","guid":{"rendered":"https:\/\/najzdravnik.si\/?p=1631"},"modified":"2022-02-02T13:37:32","modified_gmt":"2022-02-02T13:37:32","slug":"biomonitoring","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/biomonitoring\/","title":{"rendered":"Biomonitoring"},"content":{"rendered":"<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"uvod\"><strong>Uvod<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma razli\u010dnim kemikalijam. Kadar govorimo o merjenju koncentracij snovi v krvi, urinu, semenski teko\u010dini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, je to <strong>humani monitoring<\/strong> <strong>(biomonitoring v ljudeh).<\/strong> V primeru, da ugotavljamo prisotnost snovi v drugih \u017eivih bitjih, predvsem v rastlinah, pa govorimo o <strong>ekolo\u0161kem monitoringu (biomonitoring okolja).<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ljudje smo izpostavljeni velikemu \u0161tevilu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, \u0161e posebej ko gre za dolgotrajno izpostavljenost nizkim koncentracijam. V Sloveniji se je v letu 2010 zaklju\u010dil pilotni monitoring, v okviru katerega so spremljali koncentracije dolo\u010denih onesna\u017eevalcev. Tedaj so na podlagi izku\u0161enj monitoring raz\u0161irili do leta 2014, tako da bo v tem 7-letnem obdobju izvajanja geografsko pokril celotno Slovenijo. Rezultati monitoringa so prikazani v nadaljevanju objave na blogu.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-1024x617.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-1636\" width=\"548\" height=\"330\" srcset=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-1024x617.jpg 1024w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-300x181.jpg 300w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-768x463.jpg 768w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-1536x926.jpg 1536w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2-16x10.jpg 16w, https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Biomonitoring_Generic2.jpg 1917w\" sizes=\"auto, (max-width: 548px) 100vw, 548px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z biomonitoringom pridobljeni rezultati so osnova za opredelitev referen\u010dnih vrednosti in obremenjenosti ljudi z dolo\u010denimi onesna\u017eevali, ki se nahajajo v okolju. Pred izvajanjem biomonitoringa so bile \u017ee opravljene dolo\u010dene delne raziskave v posameznih okoljih, kjer je zaradi onesna\u017eenja okolja prisotnost dolo\u010denih snovi v okolju ve\u010dja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Namen biomonitoringa je pridobiti podatke kot osnovo za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje vpliva kemikalij na \u010dloveka in okolje:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje,<\/li><li>ovrednotenje odnosa med odmerkom in u\u010dinkom kemikalij na zdravje,<\/li><li>ugotavljanje obna\u0161anja kemi\u010dne snovi v organizmu (kinetike),<\/li><li>izdelava ocene tveganja za zdrave ljudi,<\/li><li>izdelava predlogov ukrepov in spremljanje u\u010dinkovitosti in ukrepov za zmanj\u0161evanje tveganja,<\/li><li>ugotavljanje in prou\u010devanje virov izpostavljenosti kemikalijam,<\/li><li>prepovedi in omejitve prometa in uporabe nevarnih kemikalij,<\/li><li>za\u010dasne omejitve ali prepovedi proizvodnje, prometa ali uporabe nevarnih kemikalij, uvedba ukrepov za usmerjanje proizvodnje, prometa ali uporabe ter uvedba drugih ukrepov;<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glavna prednost raziskave je torej v tem, da lahko opredeli oceno zdravstvenega tveganja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti \u0161kodljivim snovem v okolju. Kratkoro\u010dni cilji so dolo\u010ditev osnovnih vrednosti kemikalij ter ugotoviti vpliv \u017eivljenjskega okolja (mesto, pode\u017eelje regija) in razli\u010dnih dejavnosti v okolju na izpostavljenost ljudi razli\u010dnim kemikalijam. Dolgoro\u010dni cilji pa so ugotoviti vpliv kemikalij na zdravje, spremljati spremembe zaradi izpostavljenosti v dalj\u0161em obdobju, zagotoviti ukrepe za zmanj\u0161evanje izpostavljenosti, preverjati u\u010dinkovitost ukrepov za zmanj\u0161evanje tveganja za zdravje in okolje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najbolj primerni kandidati za sodelovanje v nacionalnem programu biomonitoringa so nose\u010de \u017eenske med 20. in 40. letom starosti, ki so prvi\u010d nose\u010de, in pri katerih nose\u010dnost poteka normalno, ki niso kadilke in po rojstvu izklju\u010dno dojijo. Zelo za\u017eeljeno je, da sodelujejo tudi njihovi mo\u0161ki partnerji. Kandidati morajo zadnjih 5 let \u017eiveti in delati v istem okolju. V preiskavi pa ne smejo sodelovati kroni\u010dni bolniki, ki morajo redno jemati zdravila, kdor je kemikalijam izpostavljen na delovnem mestu, kadilci, kdor zlorablja alkohol ali druge droge.&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"biomonitoring-v-ljudeh\"><strong>Biomonitoring v ljudeh<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kadar govorimo o merjenju koncentracij kemi\u010dnih snovi v krvi, serumu, plazmi, urinu, semenski teko\u010dini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih kot npr. podko\u017enem ma\u0161\u010devju, govorimo o humanem biomonitoringu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V telesu se kemi\u010dne snovi prerazporedijo po razli\u010dnih telesnih tkivih, tako da ustvarijo dolo\u010deno koncentracijsko ravnovesje med telesnimi teko\u010dinami in tkivi (npr. krvno plazmo, ma\u0161\u010dobnim tkivom in materinim mlekom). Zna\u010dilna lastnost obstojnih kemi\u010dnih snovi je, da so dobro topne v ma\u0161\u010dobah (so lipofilne), zato se kopi\u010dijo v tkivih z veliko vsebnostjo ma\u0161\u010dob, npr. v podko\u017enem ma\u0161\u010devju in materinem mleku. Na drugi strani pa imajo nekatere snovi visoko zmo\u017enosti za vezavo na serumske beljakovine (npr. PFC), ki se uporabljajo v surfaktantih in lubrikantih, medtem ko se kovine kopi\u010dijo v kosteh (svinec) in ledvicah (kadmij).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><br>Ljudje smo izpostavljeni velikemu \u0161tevilu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno kadar gre za kroni\u010dno izpostavljenost nizkim odmerkom.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izpostavljenost je tako definirana kot mo\u017enost absorpcije v organizem ali delovanja nanj pri stiku z biolo\u0161kim, kemi\u010dnim ali fizikalnim dejavnikom. Izra\u017eamo jo v&nbsp; koncentraciji na \u010das (mg\/ml\/h). Celotna izpostavljenost upo\u0161teva vse na\u010dine prenosa in stika z dejavnikom. Do izpostavljenosti lahko pride preko vdihavanja, ingestije ali preko ko\u017ee. Izpostavljenost \u010dloveka opazovani kemikaliji lahko opredelimo iz ve\u010dih aspektov:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>koli\u010dina snovi v mediju (hrani, zraku, vodi),<\/li><li>trajanje izpostavljenosti,<\/li><li>matriks, v katerem je snov prisotna,<\/li><li>biorazpolo\u017eljivost snovi,<\/li><li>fiziolo\u0161ke zna\u010dilnosti \u010dloveka.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z biomonitoringom pridobljeni podatki odra\u017eajo vsoto izpostavljenosti dolo\u010deni kemikaliji oz. se\u0161tevek vseh mo\u017enih poti izpostavitve. Merimo jo lahko posredno ali neposredno. Ob neposrednem na\u010dinu merimo dejansko koli\u010dino \u0161kodljive snovi, ki jo oseba vnese v telo. Za to potrebujemo osebne merilnike, vpra\u0161alnike, obrazce za dnevne vpise, biomarkerje. Vendar je tak\u0161na ocena izpostavljenosti zelo redka, saj je tak biomonitoring drag, zanj je potrebno imeti le izku\u0161eno osebje za delo z biolo\u0161kimi vzorci, ki je zahtevno.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako si najve\u010dkrat pomagamo s posrednim na\u010dinom oz. z matemati\u010dnimi modeli. \u0160e pogosteje se uporabljajo rezultati monitoringov segmentov okolja (voda, zrak), \u017eivil in predmetov splo\u0161ne rabe. S pomo\u010djo poznavanja na\u010dinov uporabe, vedenja in kinetike snovi je mogo\u010de izpostavljenost pribli\u017eno predvideti. Pri tak\u0161ni oceni izpostavljenosti je potrebno predvideti izpostavljenost iz vseh mo\u017enih virov in upo\u0161tevati specifi\u010dne karakteristike razli\u010dnih skupin prebivalstva (otroci, odrasli &#8230;).&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Humani biomonitoring nam tako omogo\u010da:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>ugotovitev stopnje izpostavljenosti,&nbsp;<\/li><li>oceno tveganja,&nbsp;<\/li><li>inter in intra individualne razlike sprejete doze,&nbsp;<\/li><li>oceno celotne izpostavljenosti dolocenega okolja,&nbsp;<\/li><li>epidemiolo\u0161ke \u0161tudije,&nbsp;<\/li><li>analizo posameznika in populacije.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"raziskava-biomonitoring-kemikalij-in-njihovih-ostankov-v-ljudeh-od-2011-do-2014-v-rs\"><strong>Raziskava Biomonitoring kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh od 2011 do 2014 v RS<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z raziskavo se spremlja koncentracija strupenih kovin (kadmija, svinca, \u017eivega srebra in arzena) in obstojnih organskih onesna\u017eeval (dioksinov, furanov, organoklornih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih teko\u010dinah (kri, materino mleko in\/ali urin) in v laseh. Naredile pa se bodo \u0161e nekatere dodatne analize, in sicer bodo v vzorcih krvi dolo\u010dili \u0161e nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink) ter v vzorcih urina nekatere biokemijske kazalnike po\u0161kodb ledvic.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izbrana populacija za raziskavo so mo\u0161ki in \u017eenske od 20 do 40 let, ki pri\u010dakujejo prvega otroka in \u017eivijo na istem geografskem podro\u010dju \u017ee vsaj 5 let, iz razli\u010dnih socio-ekonomskih dru\u017ebenih slojev in iz razli\u010dnih geografskih obmo\u010dij. Ker so \u017eenske, vklju\u010dene v raziskavo, matere prvorodke, s tem posredno spremljamo tudi izpostavljenost in tveganje za eno najbolj ob\u010dutljivih skupin prebivalstva, to je dojen\u010dke, stare od 6 do 8 tednov.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"pricakovani-rezultati-in-cilji\"><strong>Pri\u010dakovani rezultati in cilji<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glede na geografsko raznolikost, naravne danosti, okoljsko obremenjenost zaradi pretekle industrijske in rudarske dejavnosti ter na\u010dina poselitve Slovenije pri\u010dakujemo, da se bo ta raznolikost prepoznala tudi pri oceni izpostavljenosti ljudi, ki v teh obmo\u010djih bivajo. Statisti\u010dno obdelani podatki in njihove interpretacije bodo dolgoro\u010dno omogo\u010dili tudi na\u010drtovanje razli\u010dnih ukrepov za zmanj\u0161anje tveganja zaradi izpostavljenosti kemikalijam prek okolja. Na podlagi pridobljenih rezultatov analiz bomo lahko ocenili referen\u010dne vrednosti in obremenjenost ljudi z dolo\u010denimi onesna\u017eevali, ki se nahajajo v okolju. Pridobljeni rezultati bodo omogo\u010dili oceno stanja na podro\u010dju izpostavljenosti onesna\u017eevalom v okolju v Sloveniji.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"biomonitoring-kemikalij-v-ljudeh-ugotovitve-pilotske-raziskave-ki-se-je-koncala-leta-2010\"><strong>Biomonitoring kemikalij v ljudeh \u2013 ugotovitve pilotske raziskave, ki se je kon\u010dala leta 2010<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prva faza biomonitoringa je potekala od konca leta 2007 do konca leta 2010 v treh statisti\u010dnih regijah (osrednjeslovenska, jugovzhodna, notranjska), v treh zdravstveno-okoljsko reprezentativnih okoljih: pode\u017eelsko okolje (Ko\u010devje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Pivka in Logatec z okolico), mestno okolje (Ljubljana) in onesna\u017eeno okolje (Bela krajina oziroma Semi\u010d z okolico). V raziskavi sodelujejo odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 40 let. Rezultati ka\u017eejo, da je izpostavljenost splo\u0161nega prebivalstva strupenim kovinam (svinec, \u017eivo srebro in kadmij) nizka in ne predstavlja tveganja za prebivalstvo na doslej preiskovanih obmo\u010djih. Koncentracije esencialnih elementov (selen, baker in cink) so bile v mejah referen\u010dnih vrednosti, ki jih podajajo nekatere mednarodne organizacije in kot jih definira Svetovna zdravstvena organizacija ter ne ka\u017eejo ve\u010djih odstopanj od teh. Rezultati preiskav za sestavljene vzorce materinega mleka ka\u017eejo, da izmerjene vsebnosti dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCB v sestavljenih vzorcih ne presegajo referen\u010dnih vrednosti za posamezno spojino in tudi ne za vsoto spojin. Najvi\u0161je vsebnosti PCB so bile izmerjene v sestavljenih vzorcih z obmo\u010dja Bele krajine, sledi pa jim obmo\u010dje Ljubljane z okrog 25 odstotkov ni\u017ejimi vrednostmi. Izpostavljenost \u010dloveka PBDE je posledica sodobnega na\u010dina \u017eivljenja, zato ne presene\u010da podobna porazdelitev vsebnosti PBDE v sestavljenih vzorcih materinega mleka na obmo\u010djih Ljubljane in Bele krajine.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"biomonitoring-v-okolju\"><strong>Biomonitoring v okolju<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Cilj biomonitoringa v okolju je pridobiti podatke o dejanski obremenitvi \u017eivljenjskega okolja in organizmov z dolo\u010denimi onesna\u017eevali. Prosto\u017eive\u010di organizmi namre\u010d odra\u017eajo stanje okolja, v katerem \u017eivijo, zato lahko metode biomonitoringa slu\u017eijo kot zgodnje opozorilo za potencialno izpostavljenost ljudi. S \u0161tevilnimi metodami spremljanja se meri prisotnost dolo\u010denih nevarnih kemikalij v prosto \u017eive\u010dih indikatorskih vrstah organizmov in njihovih vplivih na le-te in na stanje ekosistemov. Okoljski in humani bimonitoring sta utemeljena na enakih ciljih, metode pa so prilagojene razlikam posameznega podro\u010dja. Oba programa naj bi potekala \u010dasovno in prostorsko vzporedno. Dolgoro\u010dni cilj je spremljanje trendov onesna\u017eenosti v ve\u010dletnem obdobju. Podatki pa bodo slu\u017eili za oceno stanja\/tveganja ter za uvedbo varstvenih ukrepov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pri nas je biomonitoring kemikalij v okolju \u0161ele v nastajanju. Izku\u0161nje \u0161tevilnih strokovnjakov in ustanov na tem podro\u010dju so bile predstavljene na delavnici v juniju 2009. Zatem je Urad RS za kemikalije te izku\u0161nje posredoval ministrstvoma, pristojnima za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prvi fazi raziskav, ki bo trajala 3 leta (2010-2012), se predlaga dolo\u010ditev osnovnih vrednosti biolo\u0161kega stanja in kemijskega stanja (prisotnost onesna\u017eeval) v izbranih organizmih in ekosistemih. Ta pilotna faza bo slu\u017eila za na\u010drtovanje nadaljnjih faz raziskave in za oceno sprememb v \u010dasu.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"kako-je-z-biomonitoringom-v-drugih-drzavah\"><strong>Kako je z biomonitoringom v drugih dr\u017eavah?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Biomonitoring se izvaja tudi v drugih dr\u017eavah. Razli\u010dne dr\u017eave imajo razli\u010dne izku\u0161nje z biomonitoringom. Navajamo primere \u0160panije, Francije in Velike Britanije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V <strong>\u0160paniji<\/strong> je bil dr\u017eavni program biomonitoringa bil vpeljan leta 2007, pred tem so bili samo dolo\u010deni regionalni programi. Izvaja se tako humani kot okoljski biomonitoring. Kot zanimivost: odkrili so visoke vrednosti Hg pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje veliko rib.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V <strong>Veliki Britaniji<\/strong> trenutno ne obstaja nacionalni program biomonitoringa. Obstaja pa veliko regionalnih programov, katerih naloga naj bi bila sprojektirati nek osnutek skupnega nacionalnega programa (kaj naj nacionalni program vklju\u010duje). Raziskava je bila dokaj neuspe\u0161na, saj je pokazala veliko razdrobljenost programov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi v <strong>Franciji<\/strong> se vr\u0161i biomonitoring mnogih substanc. Najbolj znan primer je merjenje dioksinov v krvi. Dioksini se spro\u0161\u010dajo pri kurjenju odpadkov. V Franciji imajo namre\u010d veliko se\u017eigalnic odpadkov. V preteklosti je bilo namre\u010d spro\u017eenega veliko strahu, ko je bilo v zemlji okoli teh se\u017eigalnic in hrani, ki je zrasla na teh povr\u0161inah, izmerjena velika vsebnost dioksinov. Namen merjenja dioksina je dvojen:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>ugotoviti vpliv se\u017eigalnic na vsebnost dioksinov v krvi.<\/li><li>ugotoviti ali hranjenje z lokalnimi pridelki vpliva na nivo dioksinov v krvi.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Raziskave so pokazale, da je kljub velikemu \u0161tevilu se\u017eigalnic v Francij, nivo dioksinov v krvi ljudi enak nivoju dioksinov v drugih evropskih dr\u017eavah. Raziskava je tudi pokazala, da \u017eivljenje v bli\u017eini se\u017eigalnic in hranjenje s hrano, pridelano v neposredni bli\u017eini se\u017eigalnic, ne vpliva na nivo dioksinov v krvi.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"povzetek\"><strong>Povzetek<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z biomonitoringom se pridobijo podatki o izpostavljenosti \u010dloveka kemikalijam in na podlagi teh podatkov se oceni tveganje za zdravje posameznika. Biomonitoring zagotavlja podatke za snovanje ukrepov za izbolj\u0161anje pogojev \u017eivljenja in s tem zdravja. Z za\u010detkom nacionalnega programa biomonitoringa smo v letu 2008 v Sloveniji zaorali ledino na tem podro\u010dju in se pribli\u017eali drugim dr\u017eavam, ki podoben program \u017ee imajo. Vsekakor pa bo v prihodnjih letih treba nadaljevati&nbsp; s tem projektom ter povezati humani biomonitoring z ekolo\u0161kim monitoringom. Krajevno in \u010dasovno isto\u010dasno izvajanje humanega in ekolo\u0161kega biomonitoringa je namre\u010d najbolj\u0161i na\u010din ocene celokupne izpostavljenosti okolja kemikalijam in isto\u010dasno njihovih vplivov na ljudi, organizme in \u017eivali. Prav tako bo potrebno sprejeti ustrezne in u\u010dinkovite ukrepe za izbolj\u0161anje izmerjenih parametrov, saj s samo izmero stanja (biomonitoringom) \u0161e nismo naredili bistvenega. \u0160ele ukrepi in sledenje rezultatov, tako kratkoro\u010dnih na nivoju merljivih parametrov biomonitoringa in&nbsp; dolgoro\u010dnih na nivoju splo\u0161nega zdravstvenega stanja populacije, bodo pokazali resni\u010dno smiselnost nacionalnega programa biomonitoringa.<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator\"\/>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V prej\u0161nji objavi na blogu portala <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/\">Domov<\/a> si lahko preberete zanimiv prispevek <a href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/hrup-v-urbanem-okolju\/\">o vplivu hrupa na zdravje ljudi.<\/a><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vabljeni, da obi\u0161\u010dete <a href=\"https:\/\/najzdravnik.com\/\">spletno trgovino Najzdravnik<\/a>, ki ponuja pestro izbiro <a href=\"https:\/\/najzdravnik.com\/collections\/all\">sodobnih medicinskih pripomo\u010dkov za prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni.<\/a><\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\" id=\"literatura\"><strong>Literatura<\/strong><\/h2>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\"><li>Er\u017een I, Gaj\u0161ek P et all. Zdravje in okolje, izbrana poglavja. Maribor: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta; 2012.<\/li><li>Biomonitoring v Sloveniji. Dostopno na: URL: http:\/\/www.biomonitoring.si\/domov\/<\/li><\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Uvod Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma razli\u010dnim kemikalijam. Kadar govorimo o merjenju koncentracij snovi v krvi, urinu, semenski teko\u010dini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, je to humani monitoring (biomonitoring v ljudeh). V primeru, da ugotavljamo prisotnost snovi v [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2081,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[61],"tags":[],"class_list":["post-1631","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-najzdravnik"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.6 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Biomonitoring - Najzdravnik<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/biomonitoring\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Biomonitoring - Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/biomonitoring\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-04-16T08:25:56+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-02-02T13:37:32+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"289\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"174\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"najzdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"najzdravnik\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"najzdravnik\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\"},\"headline\":\"Biomonitoring\",\"datePublished\":\"2021-04-16T08:25:56+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:37:32+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/\"},\"wordCount\":2170,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/prenos-_5_.jpg\",\"articleSection\":[\"Zdravje\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/\",\"name\":\"Biomonitoring - Najzdravnik\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/prenos-_5_.jpg\",\"datePublished\":\"2021-04-16T08:25:56+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:37:32+00:00\",\"description\":\"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/prenos-_5_.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/04\\\/prenos-_5_.jpg\",\"width\":289,\"height\":174,\"caption\":\"biomonitoring\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/biomonitoring\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Biomonitoring\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"description\":\"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"width\":590,\"height\":200,\"caption\":\"Najzdravnik\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/najzdravnik\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/NZdravnik\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/najzdravnik\\\/?hl=en\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/company\\\/najzdravnik\\\/about\\\/?viewAsMember=true\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\",\"name\":\"najzdravnik\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"najzdravnik\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/sl\\\/author\\\/admin-2-2-2-2-2\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Biomonitoring - Najzdravnik","description":"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/biomonitoring\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Biomonitoring - Najzdravnik","og_description":"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.","og_url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/biomonitoring\/","og_site_name":"Najzdravnik","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","article_published_time":"2021-04-16T08:25:56+00:00","article_modified_time":"2022-02-02T13:37:32+00:00","og_image":[{"width":289,"height":174,"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"najzdravnik","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@NZdravnik","twitter_site":"@NZdravnik","twitter_misc":{"Written by":"najzdravnik","Est. reading time":"9 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/"},"author":{"name":"najzdravnik","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f"},"headline":"Biomonitoring","datePublished":"2021-04-16T08:25:56+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:37:32+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/"},"wordCount":2170,"publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg","articleSection":["Zdravje"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/","name":"Biomonitoring - Najzdravnik","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg","datePublished":"2021-04-16T08:25:56+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:37:32+00:00","description":"Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, teko\u010dinah, celicah ali biokemijskih procesih.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#primaryimage","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/prenos-_5_.jpg","width":289,"height":174,"caption":"biomonitoring"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/biomonitoring\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/najzdravnik.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Biomonitoring"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","name":"Najzdravnik","description":"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo","publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/najzdravnik.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization","name":"Najzdravnik","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","width":590,"height":200,"caption":"Najzdravnik"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","https:\/\/x.com\/NZdravnik","https:\/\/www.instagram.com\/najzdravnik\/?hl=en","https:\/\/www.linkedin.com\/company\/najzdravnik\/about\/?viewAsMember=true"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f","name":"najzdravnik","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"najzdravnik"},"sameAs":["https:\/\/najzdravnik.si"],"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/author\/admin-2-2-2-2-2\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1631","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1631"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1631\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2297,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1631\/revisions\/2297"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2081"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1631"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1631"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1631"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}