{"id":1885,"date":"2021-05-31T20:12:31","date_gmt":"2021-05-31T20:12:31","guid":{"rendered":"https:\/\/najzdravnik.si\/?p=1885"},"modified":"2022-02-02T13:34:40","modified_gmt":"2022-02-02T13:34:40","slug":"materino-mleko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/materino-mleko\/","title":{"rendered":"Materino mleko"},"content":{"rendered":"\n

Uvod – dojenje<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Dojenje je naraven in u\u010dinkovit na\u010din prvega hranjenja. Med na\u010dini hranjenja novorojen\u010dka in dojen\u010dka lo\u010dimo tri: izklju\u010dno dojenje<\/strong> (otrok prejema samo materino mleko, brez druge hrane ali teko\u010dine, z izjemo od zdravnika predpisanih u\u010dinkovin), delno dojenje<\/strong> (otrok ob\u010dasno prejme umetno hrano, vodo) in zalivanje<\/strong> (hranjenje s formulami). Priporo\u010dila Svetovne zdravstvene organizacije in \u0161tevilnih strokovnih odborov priporo\u010dajo izklju\u010dno dojenje prvih 6 mesecev \u017eivljenja, nato pa ob ustrezni dopolnilni prehrani vse do drugega leta, lahko tudi dlje. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Sestava materinega mleka<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Materino mleko se tekom laktacije spreminja in prilagaja rasti in razvoju otroka. Prva stopnja se imenuje kolostrum<\/strong> oziroma mlezivo in nastaja \u017ee pred porodom do 3. ali 4. dne \u017eivljenja. Vsebuje visoke koncentracije imunoglobulinov, laktoferina, lizocimov, vitaminov, rudnin, antioksidantov in razli\u010dnih beljakovin in zagotavlja dobro za\u0161\u010dito novorojen\u010dka pred oku\u017ebami. Naslednja stopnja je prehodno mleko<\/strong>, ki se izlo\u010da do 14. dne in ima \u0161e vedno nekaj zna\u010dilnosti kolostruma, koli\u010dinsko pa ga je veliko ve\u010d. Nekje od 15. dne dalje za\u010dne nastajati zrelo mleko<\/strong>. Energetska vrednost slednjega je okoli 69 kcal\/dL, vi\u0161jo kalori\u010dno vrednost pa ima mleko mater nedono\u0161en\u010dkov. S \u010dasom v materinem mleku nara\u0161\u010da koncentracija ma\u0161\u010dob, sestava teh pa je bistveno druga\u010dna kot v kravjem mleku, med drugim vsebuje dokozaheksaenojsko (DHA) in arahidonsko kislino (AA), ki sta pomembni za razvoj C\u017dS in o\u010desnega ozadja. V primerjavi s kravjim, je materino mleko beljakovinsko revnej\u0161e, vendar pa vsebuje pomembne beljakovine kot so sekretorni IgA (sIgA), ki \u0161\u010ditijo \u010drevesno in dihalno sluznico pred oku\u017ebami, laktoferin, ki ve\u017ee \u017eelezo in lahko neposredno uni\u010duje dolo\u010dene bakterije, viruse in Candido albicans<\/em>, serumske albumine, rastne dejavnike, ve\u010d kot 30 encimov, hormone (inzulin, oksitocin, kalcitonin, prolaktin), nosilne beljakovine za hormone in vitamine ter alfa in beta kazomorfine, ki  imajo pomirjevalni u\u010dinek na otroka. V primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino ve\u010d ogljikovih hidratov, od teh ve\u010dinoma laktozo, ki v \u010drevesju pove\u010da kislost, s \u010dimer uravnava mikrobiom prebavil, kar \u0161\u010diti otroka pred oku\u017ebami prebavil. V materinem mleku je tudi ve\u010d kot sto razli\u010dnih oligosaharidov, glikoproteinov in glikolipidov, ki delujejo kot prebiotiki na katere se ve\u017eejo bakterije, kar prepre\u010di vezavo teh bakterij na sluzni\u010dne receptorje in njihov vstop v telo. <\/p>\n\n\n\n

Sestavina\/<\/strong>
<\/strong>Lastnost<\/strong><\/td>		Kolostrum<\/strong><\/td>Prehodno mleko<\/strong><\/td>Zrelo mleko<\/strong><\/td>Mle\u010dna formula<\/strong><\/td>Kravje mleko<\/strong><\/td><\/tr>
Voda [g]<\/strong><\/td>88,2<\/td>87,4<\/td>87,1<\/td>87,7<\/td>87,8<\/td><\/tr>
Ogljikovi hidrati [g]<\/strong><\/td>6,6<\/td>6,9<\/td>7,2<\/td>7,2<\/td>4,8<\/td><\/tr>
Beljakovine [g]<\/strong><\/td>2,0<\/td>1,5<\/td>1,3<\/td>1,5<\/td>3,2<\/td><\/tr>
Ma\u0161\u010dobe [g]<\/strong><\/td>2,6<\/td>3,7<\/td>4,1<\/td>3,6<\/td>3,2<\/td><\/tr>
Energ. vrednost [kcal]<\/strong><\/td>56<\/td>67<\/td>69<\/td>67<\/td>66<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Tabela 1: Primerjava sestave in energijske vrednosti \u017eenskega mleka, mle\u010dne formule in kravjega mleka<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na rast in razvoj<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V primerjavi z dojen\u010dki, ki niso bili nikoli, imajo dojen\u010dki, ki so bili dojeni, ne glede na to kako dolgo, pomembno ve\u010djo mo\u017enost za dosego pomembnih razvojnih mejnikov v fini in grobi motoriki ob primernem \u010dasu. Dojen\u010dki, hranjeni s formulami, pridobivajo te\u017eo v prvih dveh letih z ve\u010djo hitrostjo kot dojeni. Prav tako ocenjujejo, da se za vsak mesec dojenja, tveganje za debelost pri otroku zmanj\u0161a za 4 %. Teorije, zakaj je temu tako, so razli\u010dne; od tega, da dojenje predstavlja ve\u010djo prioriteto v dru\u017einah, ki dajejo ve\u010dji pomen zdravemu \u017eivljenju, do vpliva sestave mleka, saj imajo formule do 70 % ve\u010dji dele\u017e proteinov kot humano mleko, kar na dolgi rok zvi\u0161uje koncentracijo inzulina v plazmi in s tem ote\u017ei vzdr\u017eevanje zdrave telesne te\u017ee, ob tem pa proteini v formulah ne vplivajo na rast v dol\u017eino. Zdravi dojeni otroci rastejo prve tri mesece hitreje, kot tisti ki u\u017eivajo mle\u010dno formulo in po\u010dasneje od tretjega do dvanajstega meseca starosti. <\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na inteligenco<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Dojenje je dokazano povezano v bolj\u0161im uspehom na testih inteligen\u010dnega kvocienta (IQ) in sicer v  povpre\u010dju za pribli\u017eno 3,5 to\u010dk IQ. \u0160tudije, ki so raziskovale vpliv dojenja na razvoj mo\u017eganov dono\u0161enih otrok, so dokazale tudi linearno povezavo med trajanjem dojenja in besednim IQ otrok pri starosti 7 let. Vsak dodaten mesec dojenja je povi\u0161al rezultat besednega IQ pri starosti 7 let za 0,4-krat. Ti u\u010dinki so bili \u0161e ve\u010dji pri izklju\u010dnem dojenju: rezultat besednega IQ pri starosti 7 let je bil 0,8-krat vi\u0161ji za vsak dodaten mesec izklju\u010dnega dojenja do starosti 6 mesecev. Posamezniki, ki so bili dojeni, tudi kasneje v \u017eivljenju dosegajo bolj\u0161e rezultate v \u0161oli in imajo vi\u0161jo izobrazbo. To bi lahko pojasnili z vsebnostjo dolgoveri\u017enih poli-nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin v materinem mleku, kot sta dokozaheksaenojska (DHA) in arahidonska kislina (AA), ki vplivata na razvoj mo\u017eganov. To se ka\u017ee predvsem s pove\u010danim volumnom bele mo\u017eganovine in pove\u010dano mielinizacijo pri dojenih otrocih. Dojen\u010dki, katerim so v formulo dodali AA in DHA, so imeli skoraj enak volumen bele mo\u017eganovine kot dojeni. <\/p>\n\n\n\n

Drug vzrok za bolj\u0161o kognitivno razvitost pri dojenih otrocih je najverjetneje ta, da matere, ki dojijo, pripisujejo ve\u010dji pomen spodbujanju otrokovega kognitivnega razvoja. Zaradi tega obstaja povezava med dalj\u0161im obdobjem dojenja, ki je pogosto povezan z vi\u0161jim prihodkom star\u0161ev in bolj\u0161im akademskim uspehom. <\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na vid in o\u010di<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Glede na to, da so \u017eiv\u010dna vlakna opti\u010dnega \u017eivca podalj\u0161ki aksonov centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, imajo poli-nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline materinega mleka – predvsem DHA, na mre\u017enico podobno ugoden u\u010dinek kot na mo\u017egane. V nasprotju s pri\u010dakovanji pa so v najnovej\u0161ih raziskavah opazili znatno ve\u010djo debelino stratum opticuma <\/em>mre\u017enice, ki je zgrajen iz nevroepitelijskih celic, ki so podalj\u0161ki opti\u010dnega \u017eivca, in nakazuje na zdravo nevrotrofijo, pri dojen\u010dkih hranjenih s formulami kot dojenimi. To lahko pripi\u0161emo dodajanju AA in DHA v sodobne pripravke formul. <\/p>\n\n\n\n

Otroci hranjeni izklju\u010dno s formulami pa \u0161e vedno bolj trpijo za alergijskim konjuktivitisom kot tisti, ki so delno ali izklju\u010dno dojeni.<\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na imunski sistem<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Posebno v prvih \u0161estih mesecih izklju\u010dnega dojenja deluje mati kot imunski sistem svojega otroka, saj temu lasten imunski sistem pri\u010denja bolje delovati \u0161ele pri starosti tri do \u0161tiri mesece.<\/p>\n\n\n\n

Kot \u017ee povedano, vsebuje materino mleko \u0161tevilne imunolo\u0161ko aktivne substance, kot so imunoglobulini, antimikrobni encimi in bele krvne celice. Prav tako vsebuje protivnetne snovi in snovi, ki krepijo toleranco, kot so poli-nenasi\u010dene dolgoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline, interlevkini in \u0161tevilne druge substance. Obstaja ve\u010d teorij kako sestavine materinega mleka vplivajo na imunski sistem novorojen\u010dka. Pri eni od raziskav so dokazali, da so alergeni v vdihanem zraku, ki so jih prek mater z mlekom prejeli dojen\u010dki, v njih spro\u017eili  produkcijo regulatornih T limfocitov in inducirali alergen specifi\u010dno toleranco. Pri drugem mehanizmu gre za to, da patogene, ki jim je izpostavljena mati, prepoznajo njeni T limfociti, ki sporo\u010dijo informacijo o patogenu limfocitom B, ti se nato senzibilizirajo in za\u010dnejo proizvajati sIgA, ki potujejo v kri, nekatera protitelesa pa nastajajo tudi v sekretornem epiteliju dojk. Protitelesa in dele\u017e senzibiliziranih B limfocitov, ki preide v mleko, nato z dojenjem dobi dojen\u010dek, pri \u010demer senzibilizirani limfociti B v njegovem \u010drevesju nadaljujejo s proizvodnjo sIgA. <\/p>\n\n\n\n

Sestavine materinega mleka tudi \u0161\u010ditijo prebavila novorojen\u010dka pred nevarnimi mikroorganizmi. Kar 8 % kalori\u010dne vrednosti materinega mleka sestavljajo neprebavljivi oligosaharidi, ki delujejo kot prebiotiki in spodbujajo rast specifi\u010dnih bakterij kot so na primer bifidobakterije. Nekatere od njih delujejo kot probiotiki in s povzro\u010danjem subklini\u010dnih oku\u017eb stimulirajo ugodni imunolo\u0161ki odziv. Pri nedojenih otrocih je omenjenih bakterij skoraj desetkrat manj. Materine \u010drevesne bakterije se lahko iz njene \u010drevesne flore tudi direktno prenesejo v mleko. Dojeni otroci imajo zato pomembno druga\u010den \u010drevesni mikrobiom od nedojenih, ki imajo svojo \u010drevesno floro pogosteje naseljeno \u0161e z drugimi anaerobi in fakultativnimi anaerobi. <\/p>\n\n\n\n

Dojenje je zaradi svojih imunolo\u0161kih zna\u010dilnosti povezano z manj\u0161im pojavljanjem astme v otro\u0161tvu. Dlje kot \u017eenska doji, manj\u0161e je tveganje za nastanek astme pri otroku Vendar pa bo, \u010de ima otrok pozitivno dru\u017einsko anamnezo astme, njegovo tveganje za obolenje povi\u0161ano, ne glede na to ali se doji ali ne. Obstajajo tudi nekatere \u0161tudije, ki povezujejo dojenje s kasnej\u0161im pojavom ekcema in alergijskega rinitisa. Dojenje po zdaj\u0161njih raziskavah ne predstavlja za\u0161\u010ditnega dejavnika pred prehranskimi alergijami, niti ne predstavlja tveganja za njih. <\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na malokluzije<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Malokluzije je oznaka, ki ozna\u010duje skupino razvojnih motenj, ki nastanejo zaradi razli\u010dnih vzrokov. Anomalije se pojavljajo v kraniofacialni strukturi, ki jo sestavljajo \u010deljust, jezik in obrazne mi\u0161ice in lahko povzro\u010dajo deformiranost ali izgubo funkcionalnosti. Pozitivni vpliv dojenja na malokluzije v glavnem predpisujemo samemu sesanju, saj je proces sesanja dojke druga\u010den od sesanja stekleni\u010dke. Otroci, ki sesajo dojko, pri tem izvajajo ve\u010djo mi\u0161i\u010dno aktivnost, kar spro\u017ei pravilnej\u0161o kraniofacialno rast in razvoj \u010deljusti. Po drugi strani je pri otrocih, ki sesajo iz stekleni\u010dke, cucelj velikokrat pretrd, kar povzro\u010da nepravilno lego zob in mehkega neba. Dojenje tudi zman\u0161a verjetnost pojavljanja kariesa. <\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na akutni otitis media<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Akutni otitis media (AOM) je vnetje srednjega u\u0161esa, ki obi\u010dajno nastane kot zaplet pri virusni oku\u017ebi zgornjih dihal. Najpogosteje se razvije pri otrocih med prvim in \u010detrtim letom (61 % vseh), v razvitih dr\u017eavah pa prizadene 60 % otrok, ki so mlaj\u0161i od enega leta in 80 % otrok mlaj\u0161ih od treh let in zaradi tega predstavlja veliko breme v javnozdravstveni blagajni. <\/p>\n\n\n\n

Dojenje je povezano s 30-40 % manj\u0161im tveganjem za pojav AOM v prvih dveh letih \u017eivljenja. Eden od razlogov, zakaj je temu tako, je biokemijska sestava materinega mleka, ki vsebuje imunomodulatorne, protivnetne in antimikrobne sestavine, ki otroka \u0161\u010ditijo pred bakterijskimi patogeni, promovirajo rast komenzalnih bakterij, ki tekmujejo s patogeni in \u0161\u010ditijo epitelijske celice pred patogenimi bakterijami. Prav tako vsebuje materino mleko specifi\u010dno mikrobioto, ki kolonizira dojen\u010dkovo \u017erelo, usta in srednje uho, kar zmanj\u0161a tveganje za razvoj AOM. Za tak\u0161no mikrobioto so zna\u010dilne bakterije rodu Corynebacterium<\/em> in Dolosigranulum<\/em>. Pri dojen\u010dkih, hranjenih s stekleni\u010dko, pride pogosteje do oku\u017eb srednjega u\u0161esa tudi zaradi fiziolo\u0161kih mehanizmov, kot je zastajanja mleka \u2013 poolinga, zaradi manj\u0161ega podtlaka med sesanjem, kar pove\u010da verjetnost kolonizacije srednjega u\u0161esa s patogeni. <\/p>\n\n\n\n

Materino mleko kot za\u0161\u010dita pred kroni\u010dnimi boleznimi<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Izsledki \u0161tevilnih raziskav o vplivu dojenja v zgodnjem otro\u0161tvu na odraslo populacijo potrjujejo mnoge pozitivne dolgotrajne u\u010dinke u\u017eivanja materinega mleka v zgodnjem otro\u0161tvu v povezavi z razvojem kroni\u010dnih boleznih, kot so kroni\u010dne vnetne \u010drevesne bolezni, celiakija, sladkorna bolezen, debelost, povi\u0161an krvni tlak ter nekatere oblike otro\u0161kih limfomov in levkemij. Izkazalo se je namre\u010d, da se pri ljudeh, ki v zgodnjem otro\u0161tvu niso bili dojeni, pogosteje razvijejo omenjene kroni\u010dne bolezni. <\/p>\n\n\n\n

KRONI\u010cNE VNETNE \u010cREVESNE BOLEZNI<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

V patogenezi kroni\u010dnih vnetnih \u010drevesnih bolezni, med katere uvr\u0161\u010damo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, sta poleg genetske predispozicije zna\u010dilna \u0161e spremenjena \u010drevesna mikrobiota in prekomeren imunski odziv na bakterije oziroma hrano v prebavnem traktu, kar posledi\u010dno vodi do mo\u010dnega vnetnega odziva \u010drevesne sluznice in razvoja simptomov, kot so kroni\u010dna krvava driska, bole\u010dine v trebuhu, anemija in malabsorpcija. <\/p>\n\n\n\n

Dojenje je povezano z 31 % zmanj\u0161anim tveganjem za razvoj kroni\u010dne vnetne \u010drevesne bolezni v otro\u0161tvu. Dokazano je, da je v skupini ljudi, ki so bili malo ali pa sploh niso bili dojeni, znatno ve\u010dje \u0161tevilo oseb s Crohnovo boleznijo, kot pa v skupini ljudi, ki so bili dojeni dalj \u010dasa. Dojenje v zgodnjem otro\u0161tvu namre\u010d bistveno vpliva na razvoj normalne imunske zrelosti \u010drevesne sluznice in sestavo \u010drevesne mikrobiote. Predvideva se, da je za\u0161\u010ditni u\u010dinek dojenja posledica interakcije imunomodulirajo\u010dega u\u010dinka materinega mleka in genetske nagnjenosti k razvoju bolezni. Izpostavitev materinemu mleku med razvojem imunskega sistema naj bi tako pove\u010dalo toleranco do prehranskih in bakterijskih antigenov. Prav tako pa je dokazano, da imajo otroci, ki so bili dojeni ali hranjeni z materinim mlekom druga\u010dno sestavo \u010drevesne mikrobiote kot otroci, ki so bili hranjeni s formulo. Dojeni otroci imajo namre\u010d manj\u0161o raznolikost bakterij kot otroci hranjeni s formulo, ki pa imajo pove\u010dano \u0161tevilo peptostreptokokov in Clodstridium difficile<\/em>. <\/p>\n\n\n\n

CELIAKIJA<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Dojenje v zgodnjem otro\u0161tvu vpliva tudi na pojav celiakije pri dojen\u010dkih. Za\u0161\u010ditni dejavnik pri razvoju celiakije ne predstavlja starost dojen\u010dka ob prvi izpostavitvi glutenu, temve\u010d sovpadanje obdobja dojenja in \u010dasa prvega zau\u017eitja hrane, ki vsebuje gluten. Dokazano je 52 % zni\u017eano tveganje za razvoj celiakije pri dojen\u010dkih, ki so bili prvi\u010d izpostavljeni glutenu v obdobju dojenja. Na podlagi merjenja prisotnosti za celiakijo zna\u010dilnih protiteles so prav tako ugotovili, da obstaja povezava med dalj\u0161im trajanjem dojenja v zgodnjem otro\u0161tvu in zmanj\u0161anim tveganjem za razvoj celiakije. <\/p>\n\n\n\n

SLADKORNA BOLEZEN <\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Za sladkorno bolezen tipa 1 je zna\u010dilna genetsko pogojena, imunsko posredovana selektivna razgradnja ve\u010d kot 90 % pankreati\u010dnih celic beta, ki proizvajajo inzulin. Na pove\u010dano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 pa poleg genetske predispozicije vpliva tudi ve\u010d dejavnikov iz okolja – eden glavnih izmed njih je prehrana (predvsem kravje mleko). Pri spro\u017eenju avtoimunskega odziva pa sodelujejo tudi \u010das zapiranja prehodnosti \u010drevesne sluznice za velike molekule in oku\u017ebe gastrointestinalnega trakta. Tako lahko ob zelo zgodnji izpostavljenosti kravjemu mleku, \u0161e preden se zapro medceli\u010dni stiki v \u010drevesni sluznici, ali v \u010dasu oku\u017ebe, ki spremeni delovanje \u010drevesne sluznice, antigeni iz hrane stopijo v telo in spro\u017eijo imunski odziv. <\/p>\n\n\n\n

Dojenje predstavlja za\u0161\u010ditni dejavnik pred razvojem sladkorne bolezni. Dokazana je 30 % ni\u017eja pojavnost sladkorne bolezni tipa 1 pri dojen\u010dkih, ki so bili samo dojeni vsaj 3 mesece in niso bili izpostavljeni beljakovinam kravjega mleka. Poleg tega so ugotovili, da so otroci s sladkorno bolezen tipa 1 bili ve\u010dinoma bolj pogosto hranjeni s formulo in da imajo tudi povi\u0161ana IgA in IgG protititelesa proti kravjemu beta-laktoglobulinu. Biolo\u0161ki mehanizmi, ki lahko privedejo do za\u0161\u010ditnega delovanja dojenja niso popolnoma pojasnjeni, predpostavlja pa se, da je eden od mo\u017enih mehanizmov v razvoju sladkorne bolezni tipa 1 ta, da izpostavitev dojen\u010dka kravjemu beta-laktoglobulinu spodbudi imunski odziv, ki navzkri\u017eno reagira s povr\u0161inskimi antigeni na pankreasnih beta celicah. Mo\u017een spro\u017eilec bi lahko bil tudi kravji serumski albumin (GSA), kjer bi protitelesa proti GSA navzkri\u017eno reagirala s pankreati\u010dnimi beta celicami. <\/p>\n\n\n\n

Na pove\u010dano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 vpliva tudi preveliko pridobivanje telesne te\u017ee v prvih 30 mesecih \u017eivljenja. Preobilno hranjenje s formulami namre\u010d povzro\u010da pove\u010dano potrebo po inzulinu, kar ima lahko za posledico pove\u010dano prezentacijo beta celi\u010dnih antigenov, kar pa pojasni nagnjenost k razvoju sladkorne bolezni tipa 1 med obdobji pove\u010danih potreb po inzulinu. <\/p>\n\n\n\n

Prav tako so ugotovili 40 % ni\u017ejo pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih, ki so bili po rojstvu dojeni vsaj dva meseca, kar najverjetneje izra\u017ea dolgoro\u010dne pozitivne u\u010dinke dojenja na ni\u017ejo telesno te\u017eo in samoregulacijo hranjenja v otro\u0161tvu in odrasli dobi. Poleg tega naj bi dolgoveri\u017ene ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline v materinem mleku spodbujale zgodnje spremembe v skeletnih mi\u0161icah, ki \u0161\u010ditijo pred inzulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo tipa 2. <\/p>\n\n\n\n

LEVKEMIJA IN LIMFOM V OTRO\u0160TVU<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Dojenje v zgodnjem otro\u0161tvu vpliva tudi na tveganje za razvoj levkemije. Dokazano je, da je zni\u017eano tveganje za razvoj levkemije odvisno od trajanja dojenja v zgodnjem otro\u0161tvu. Dojen\u010dki, ki so bili dojeni 6 mesecev ali ve\u010d imajo 20 % ni\u017eje tveganje za razvoj akutne limfati\u010dne levkemije in 15 % ni\u017eje tveganje za razvoj akutne mieloi\u010dne levkemije. Dojenje manj kot 6 mesecev ima prav tako za\u0161\u010ditni u\u010dinek na razvoj levkemije, vendar le-ta ni tako velik. Ni znano, ali je za\u0161\u010ditni u\u010dinek dojenja povezan z direktnim mehanizmom delovanja materinega mleka na razvoj malignomov ali pa je sekundarno posredovan z zmanj\u0161ano pogostostjo pojava infekcij v zgodnjem otro\u0161tvu. Otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali so jih dojili le kratek \u010das, imajo prav tako ve\u010dje tveganje za razvoj Hodgkinovega limfoma, vendar ne ne-Hodgkinovega limfoma, v primerjavi s tistimi, ki so bili dojeni 6 mesecev ali dlje. <\/p>\n\n\n\n

DEBELOST<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Dojenje predstavlja za\u0161\u010ditni dejavnik za razvoj debelosti. \u0160tudije so dokazale, da imajo otroci, ki so bili dojeni vsaj 6 mesecev ni\u017eje tveganje za razvoj debelosti kot otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali pa so bili dojeni manj kot 6 mesecev. Ugotovili so namre\u010d, da je prevalenca debelosti ve\u010dja med otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali so bili dojeni manj kot 6 mesecev, v primerjavi z otroci, ki so bili dojeni ve\u010d kot 6 mesecev.  <\/p>\n\n\n\n

Poleg tega pa na razvoj debelosti v otro\u0161tvu vpliva tudi sama dol\u017eina trajanja dojenja. Ugotovili so, da je pogostost pojavljanja debelosti v otro\u0161tvu obratno sorazmerna z dol\u017eino trajanja dojenja vse do 9 mesecev, z izjemo prvih dveh mesecev, ki naj ne bi imela vpliva na razvoj debelosti. Po nekaterih virih naj bi vsak mesec dojenja zmanj\u0161al tveganje za 4 %. <\/p>\n\n\n\n

Za\u0161\u010ditno delovanje dojenja za zmanj\u0161anje debelosti kasneje v \u017eivljenju bi lahko imelo u\u010dinek preko programiranja celic. Znano je, da dojenje povzro\u010da nekoliko druga\u010dne hormonske spremembe pri dojen\u010dku, kot \u010de je ta hranjen s formulo. Dokazano je, da hranjenje s formulo povzro\u010di ve\u010dji inzulinski odziv in imajo zato ti dojen\u010dki vi\u0161je koncentracije inzulina v plazmi, kar pa lahko spodbuja odlaganje ma\u0161\u010dob v telesu in zgodnji razvoj ma\u0161\u010dobnih celic oz. adipocitov. Materino mleko prav tako vsebuje hormone in biolo\u0161ke faktorje, ki vplivajo na uravnote\u017een vnos hrane glede na energijske potrebe, kar bi lahko vplivalo tudi na oblikovanje dolgoro\u010dnih fiziolo\u0161kih procesov, ki so odgovorni za uravnote\u017een na\u010din prehranjevanja. Izkazalo se je tudi, da so otroci, ki so bili dojeni, bolj naklonjeni u\u017eivanju zdrave prehrane, ker u\u017eivajo ve\u010d sadja in zelenjave v primerjavi z otroci, ki so bili hranjeni s formulo. <\/p>\n\n\n\n

Ugotovili so tudi, da so v povpre\u010dju otroci, ki so bili v zgodnjem otro\u0161tvu hranjeni s formulo, te\u017eji od otrok, ki so bili dojeni. Na razvoj debelosti v otro\u0161tvu namre\u010d vpliva tudi ve\u010dji vnos proteinov in prekomerno pridobivanje te\u017ee v zgodnjem obdobju otro\u0161tva. Dokazano pa je, da je vnos proteinov in celokupne energije manj\u0161i pri dojenih dojen\u010dkih kot pri dojen\u010dkih, ki so hranjeni s formulo. Tako dojenje nekako prepre\u010duje zgodnjo izpostavljenost dojen\u010dka dopolnilni prehrani, ki lahko vodi do prekomernega pridobivanja telesne. <\/p>\n\n\n\n

Ugotavlja pa se, da je vpliv dojenja na razvoj debelosti povezan tudi s vplivom na sestavo dojen\u010dkove \u010drevesne mikrobiote. Dojeni dojen\u010dki imajo namre\u010d manj bogato in raznoliko \u010drevesno mikrobioto, medtem ko so pri dojen\u010dkih s tveganjem za prekomerno telesno te\u017eo ugotovili prehodno disbiozo in ve\u010djo raznolikost \u010drevesne mikrobiote. \u010clove\u0161ko mleko je bogato z bifidobakterijami, zato posledi\u010dno \u010drevesno mikrobioto dojenih dojen\u010dkov sestavlja ve\u010d bifidobakterij. Dokazano pa je, da so bifidobakterije v manj\u0161i meri prisotne v \u010drevesni mikrobioti in vzorcih blata prekomerno te\u017ekih otrok. <\/p>\n\n\n\n

Pomemben je tudi na\u010din u\u017eivanja materinega mleka: dojenje ali hranjenje po stekleni\u010dki. Ni popolnoma znano, zakaj naj bi v na\u010dinu u\u017eivanja materinega mleka prihajalo do razlik, predvideva pa se, da so mo\u017eni razlogi, ki govorijo v prid dojenju, pogostej\u0161i kontakt dojen\u010dkove in materine ko\u017ee, krepkej\u0161a vez med materjo in dojen\u010dkom ter bolj\u0161a samoregulacija u\u017eivanja mleka in morebitna izguba pomembnih bioaktivnih sestavih med zmrzovanjem ali ohlajanjem iz\u010drpanega materinega mleka. Dojeni dojen\u010dki naj bi bolj\u0161e samoregulirali vnos koli\u010dine mleka kljub pove\u010dani razpolo\u017eljivosti mleka, zato bi zgodnja samoregulacija nenazadnje lahko vplivala na pridobivanje telesne te\u017ee v odrasli dobi. Dojen\u010dki, ki so hranjeni po stekleni\u010dki s formulo ali iz\u010drpanim materinim mlekom naj bi imeli slab\u0161o samoregulacijo in bolj pridobivali na te\u017ei v otro\u0161tvu v primerjavi z dojen\u010dki, ki so bili izklju\u010dno dojeni. Prav tako so ugotovili da imajo dojen\u010dki, ki so bili hranjeni z iz\u010drpanim materinim mlekom vi\u0161ji indeks telesne mase pri starosti enega leta kot dojen\u010dki, ki so bili dojeni. <\/p>\n\n\n\n

HIPERTENZIJA IN HIPERHOLESTEROLEMIJA<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Predvideva se, da bi u\u017eivanje dolgoveri\u017enih ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin materinega mleka v zgodnjem otro\u0161tvu bilo povezano z ni\u017ejim krvnim tlakom v odrasli dobi. Metaanalize so potrdile le povezavo med dojenjem in sistoli\u010dnim krvnim tlakom, medtem ko dojenje naj ne bi imelo vpliva na diastoli\u010dni krvni tlak. Prav tako so ugotovili, da visoke vrednosti holesterola v materinem mleku zni\u017eajo koncentracijo jetrnega hidroksimetil-glutaril koencima A in posledi\u010dno zmanj\u0161ano sintezo holesterola, vendar dosedanje \u0161tudije niso potrdile vpliva dojenja v zgodnjem otro\u0161tvu na pojavnost hiperholesterolemije pri odraslih. <\/p>\n\n\n\n

Vpliv materinega mleka na umrljivost dojen\u010dkov in otrok<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Izklju\u010dno dojenje zmanj\u0161a tveganje za umrljivost dojen\u010dkov in otrok. Dokazano je namre\u010d, da je umrljivost ve\u010dja pri dojen\u010dkih in otrocih starih od 0 do 23 mesecev, ki niso bili izklju\u010dno dojeni. Skromen za\u0161\u010ditni u\u010dinek pa naj bi imelo, v primerjavi z nedojenjem, tudi delno dojenje. <\/p>\n\n\n\n

\u0160tudije so dokazale, da imajo dojen\u010dki stari od 0 do 5 mesecev, ki so bili prete\u017eno, delno ali pa sploh ne dojeni, ve\u010dje tveganje za umrljivost v primerjavi z izklju\u010dno dojenimi dojen\u010dki. Meta-analize so namre\u010d ugotovile, da so prete\u017eno dojeni dojen\u010dki stari od 0 do 5 mesecev imeli 48 % ve\u010dje tveganje za umrljivost v primerjavi z dojen\u010dki, ki so bili izklju\u010dno dojeni. Tveganje za umrljivost pa je prav tako bilo 3-krat ve\u010dje pri delno dojenih dojen\u010dkih in kar 14-krat ve\u010dje pri dojen\u010dkih, ki niso bili dojeni. <\/p>\n\n\n\n

Pove\u010dano tveganje za umrljivost je zna\u010dilno do starosti dveh let. Ve\u010dje tveganje za umrljivost imajo tudi dojen\u010dki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki ve\u010d niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, v primerjavi z dojen\u010dki in otroci, ki so bili \u0161e dojeni. \u0160tudije so ugotovile, da so dojen\u010dki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki ve\u010d niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, imeli 1,8- in 2-krat ve\u010dje tveganje za umrljivost pri starosti 6\u201411 mesecev in 12\u201423 mesecev. <\/p>\n\n\n\n

Nekatere \u0161tudije pa so raziskovale vpliv dojenja na umrljivost izklju\u010dno zaradi infekcij, kot so neonatalna sepsa, meningitis, plju\u010dnica, diareja, o\u0161pice in malarija. Dokazano je, da ima dojenje skoraj enak u\u010dinek na splo\u0161no umrljivost in na umrljivost zaradi infekcij. Ugotovili so, da so delno dojeni dojen\u010dki in nedojeni dojen\u010dki pri starosti od 0 do 5 mesecev imeli 4,6- in 8,7-krat ve\u010dje tveganje za umrljivost zaradi infekcij kot dojen\u010dki, ki so bili izklju\u010dno dojeni. Dojen\u010dki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, so imeli 2,1-krat ve\u010dje tveganje za umrljivost med 6. in 23. mesecem starosti v primerjavi z dojen\u010dki in otroci, ki so bili dojeni. <\/p>\n\n\n\n

Predvideva se, da lahko optimalno dojenje v zgodnjem otro\u0161tvu prepre\u010di 12 % smrti otrok mlaj\u0161ih od 5 let vsako leto. Svetovna zdravstvena organizacija pa je ocenila, da bi izklju\u010dno dojenje prvih 6 mesecev \u017eivljenja in nadaljevanje dojenja do 2. leta starosti ob dopolnilni prehrani lahko prepre\u010dilo smrt 1,5 milijonov otrok mlaj\u0161ih od 5 let. <\/p>\n\n\n\n

SINDROM NENADNE SMRTI DOJEN\u010cKA <\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Meta-analize so pokazale, da je dojenje povezano z 36 % ni\u017ejim tveganjem za pojav nenadne smrti dojen\u010dka. Pogostost sindroma nenadne smrti dojen\u010dka je vi\u0161ja pri dojen\u010dkih, ki niso nikoli bili dojeni. <\/p>\n\n\n\n

Koristi materinega mleka pri nedono\u0161en\u010dkih<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

VPLIV NA POJAV NEKROTIZIRAJO\u010cEGA ENTEROKOLITISA <\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Za nedono\u0161en\u010dke s porodno te\u017eo manj\u0161o od 1250 g se je izkazalo kot izjemno koristno hranjenje izklju\u010dno s \u010dlove\u0161kim mlekom. Pri nedono\u0161en\u010dki, ki so bili hranjeni izklju\u010dno z materinim mlekom ali mlekom darovalke, so dokazali pomembno zni\u017eanje v pojavnosti nekrotizirajo\u010dega enterokolitisa, kar je posledi\u010dno povezano tudi z ni\u017ejo umrljivostjo nedono\u0161en\u010dkov. Ugotovili so za 77 % ni\u017ejo pojavnost nekrotizirajo\u010dega enterokolitisa pri nedono\u0161en\u010dkih, ki so bili hranjeni izklju\u010dno s \u010dlove\u0161kim mlekom v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni s formulami na bazi kravjega mleka. <\/p>\n\n\n\n

VPLIV NA RAZVOJ MO\u017dGANOV<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Materino mleko poleg hranilnih snovi, ki so potrebne za hitro rast in razvoj, vsebuje tudi nehranilne bioaktivne faktorje, kot so protitelesa, hormoni, encimi in oligosaharidi. Ti bioaktivni faktorji pa prepre\u010dujejo infekcije in zmanj\u0161ajo vnetje, ki lahko vodi v po\u0161kodbo in spremenjen razvoj mo\u017eganov. Kohortna \u0161tudija, ki je raziskovala vpliv materinega mleka na razvoj mo\u017eganov pri nedono\u0161en\u010dkih, ki so bili rojeni pred 30. tednom gestacije ali pa so imeli porodno te\u017eo manj\u0161o od 1250 g, ni dokazala nobene povezave med hranjenjem z materinim mlekom in kognitivnim ter motori\u010dnim razvojem nedono\u0161en\u010dkov pri starosti dveh let. Pri starosti 7 let pa je bil rezultat IQ za vsak dodaten dan hranjenja za ve\u010d kot 50 % z materinim mlekom vi\u0161ji za 0,5 to\u010dke.  Podobno povi\u0161anje so odkrili tudi pri rezultatih za branje, ra\u010dunanje in delovni spomin. Ob primerjavi mo\u017eganov dono\u0161en\u010dkov in nedono\u0161en\u010dkov pri starosti, ki velja za dono\u0161enost, so pri nedono\u0161en\u010dkih ugotovili pove\u010dan volumen sive mo\u017eganovine, kot so talamus, bazalni gangliji in hipokampus, kar je lahko povezano z bolj\u0161imi izidi kasnej\u0161ega nevrolo\u0161kega razvoja. <\/p>\n\n\n\n

Ostale koristi materinega mleka pri nedono\u0161en\u010dkih<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Dieta izklju\u010dno s \u010dlove\u0161kim mlekom naj bi imela pri nedono\u0161en\u010dkih tudi mnoge druge koristi, kot so zmanj\u0161anje pojavnosti pozne sepse, retinopatije in bronhopulmonalne displazije ter prisotnosti odprtega duktusa arteriosusa, nedono\u0161en\u010dki pa naj bi prav tako manj\u0161e \u0161tevilo dni dihali s pomo\u010djo respiratorja. Pri nedono\u0161en\u010dki, ki so bili hranjeni izklju\u010dno s \u010dlove\u0161kim mlekom so ugotovili tudi manj\u0161i odpor do hranjenja. <\/p>\n\n\n\n

Psiholo\u0161ki vidik dojenja za mater<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Dojenje zagotavlja bolj\u0161e mo\u017enosti za \u010dustveno navezanost med materjo in otrokom. Matere, ki dojijo, so bolj pozitivno naravnane do svojega otroka. To podalj\u0161uje dojenje in zmanj\u0161a mo\u017enost za zlorabo, malomarnost in zapustitev otroka kasneje v otro\u0161tvu. V primerjavi z nedojenimi otroci, ki so nasploh bolj prestra\u0161eni in ob\u010dutljivi, so dojeni otroci aktivnej\u0161i, ve\u010d so budni in prej shodijo. Kasneje v \u017eivljenju tak\u0161ni otroci la\u017ee prena\u0161ajo stres in imajo manj vedenjskih in \u010dustvenih te\u017eav od nedojenih otrok. Ti otroci imajo tudi manj\u0161e tveganje za razvoj specifi\u010dnih vedenjskih in \u010dustvenih motenj kot je ADHD in spektroavtisti\u010dne motnje. <\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dek<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Materino mleko je najbolj\u0161a hrana za dojen\u010dka in najve\u010d, kar lahko mati nudi otroku. Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, ki so prilagojene vsakemu otroku. Pozitivni u\u010dinki dojenja zajemajo za\u0161\u010dito pred oku\u017ebami, debelostjo in razli\u010dnimi kroni\u010dnimi boleznimi, vplivajo pa tudi na bolj\u0161i telesni, kognitivni in du\u0161evni razvoj. Dojenje ni samo hranjenje otroka, dojen\u010dku daje tudi veliko ugodja, zagotavlja mu bli\u017eino in ob\u010dutek varnosti. Pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi \u010duti, kar je pomembno za njegov celostni razvoj.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

V prej\u0161nji objavi na blogu portala NajZdravnik<\/a> si lahko preberete zanimiv prispevek o negativnih u\u010dinkih prekomernega pitja alkohola.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Vabljeni, da obi\u0161\u010dete spletno trgovino Najzdravnik<\/a>, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomo\u010dkov za prepre\u010devanje in zdravljenje bolezni.<\/a> <\/p>\n\n\n\n

Viri<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
  1. Bratani\u010d B. Pomen dojenja za otroke, matere, dru\u017ebo, okolje in predstavitev pobud za ohranjanje dojenja v Sloveniji. V: Bratani\u010d B, ur. Spodbujanje in podpora dojenju v zdravstvenih ustanovah: modularni te\u010daj, Maribor, [11.\u201413.] april 2019. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2019. str. 19\u201425. <\/li>
  2. Bratani\u010d B. Biokemija \u017eenskega mleka. V: Felc Z, Skale C, ur. Te\u010daj laktacije za opravljanje izpita za naziv mednarodni poobla\u0161\u010deni svetovalec za laktacijo IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant): priro\u010dnik. Celje: Dru\u0161tvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2010. str. 61\u201473. <\/li>
  3. Holloway H. Health benefits of breastfeeding for infants, leading to developmental differences between breast-fed and formula-fed infants [Thesis]. Salem: Salem State University; 2017. str. 9\u201411.<\/li>
  4. Koletzko B, von Kries R, Closa R, Escribano J, Scaglioni S, Giovannini M, et al. Lower protein in infant formula is associated with lower weight up to age 2 y: a randomized clinical trial. Am J Clin Nutr. 2009 Jun;89(6):1836\u20141845. <\/li>
  5. Singhal A, Lanigan J. Breastfeeding, early growth and later obesity. Obes Rev. 2007 Mar;8(1):51\u201454. <\/li>
  6. Horta BL, Loret de Mola C, Victoria CG. Breastfeeding and intelligence: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):14\u201419. <\/li>
  7. Bozkurt E, Bozkurt HB, Ucer MB. Comparative effect of feeding human milk as opposed to formula on visual function and ocular anatomy. Breastfeed Med. 2019 Sep;14(7):493\u2014498.<\/li>
  8. Belfort MB. Human Milk and Preterm Infant Brain Development. Breastfeed Med. 2018 Apr;13(S1):S23\u2014S25.<\/li>
  9. Fleischer MD. The impact of breastfeeding on the development of allergic diseases. UpToDate [Internet]. 2019 [citirano 17. 11. 2019]. Dostopno na: https:\/\/www.uptodate.com\/contents\/the-impact-of-breastfeeding-on-the-development-of-allergic-disease<\/a>. <\/li>
  10. Lodge CJ, Tan DJ, Lau MX, Dai X, Tham R, Lowe AJ, et al. Breastfeeding and asthma and allergies: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):38\u201453.<\/li>
  11. Peres KG, Cascaes AM, Nascimento GG, Victoria CG. Effect of breastfeedng on malocclusions: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):54\u201461.<\/li>
  12. Bowatte G, Tham R, Allen KJ, Tan DJ, Lau M, Dai X, et al. Breastfeeding and childhood acute otitis media: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):85\u201495.<\/li>
  13. Bratani\u010d B. Za\u0161\u010dita dojenih otrok pred kroni\u010dnimi boleznimi. V: Felc Z, Skale C, ur. Te\u010daj laktacije za opravljanje izpita za naziv mednarodni poobla\u0161\u010deni svetovalec za laktacijo IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant): priro\u010dnik. Celje: Dru\u0161tvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2010. str. 89\u201494.<\/li>
  14. Johnston M, Landers S, Noble L, Szucs K, Viehmann L. Breastfeeding and the use of human milk. Pediatrics. 2012 Mar;129(3):827\u2014841.<\/li>
  15. Drobne D, Drnov\u0161ek J. Kroni\u010dna vnetna \u010drevesna bolezen \u2013 ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. V: Ko\u0161nik M, \u0160tajer D, ur. Interna medicina. 5. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovensko zdravni\u0161ko dru\u0161tvo in Knjigotr\u0161tvo Bu\u010da d.o.o.; 2018. 579\u2014585.<\/li>
  16. Ananthakrishnan AN, Bernstein CN, Iliopoulos D, Macpherson A, Neurath MF, Ali RAR, et al. Environmental triggers in IBD: a review of progress and evidence. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2018 Jan;15(1):39\u201449. <\/li>
  17. Horta BL, Loret de Mola C, Victora CG. Long-term consequences of breastfeeding on cholesterol, obesity, sistolic blood pressure and type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis. Acta Pediatr. 2015 Dec;104(467):30\u201437.<\/li>
  18. Rito AI, Buoncristiano M, Spinelli A, Salanave B,  Kune\u0161ova M, Hejgaard T, et al. Association between Characteristics at Birth, Breastfeeding and Obesity in 22 Countries: The WHO European Childhood Obesity Surveillance Initiative \u2013 COSI 2015\/2017. Obes Facts. 2019;12(2):226\u2014243.<\/li>
  19. Wallby T, Lagerberg D, Magnusson M. Relationship Between Breastfeeding and Early Childhood Obesity: Results of a Prospective Longitudinal Study from Birth to 4 Years. Breastfeed Med. 2017 Jan\/Feb;12:48\u201453.<\/li>
  20. Azad MB. Infant Feeding and the Developmental Origins of Chronic Disease in the CHILD Cohort: Role of Human Milk Bioaktives and Gut Microbiota. Breastfeed Med. 2019 Apr;14(S1):S22\u2014S24.<\/li>
  21. Sankar MJ, Sinha B, Chowdhury R, Bhandari N, Taneja S, Martines J, et al. Optimal breastfeeding practices and infant and child mortality: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):3\u201413.<\/li>
  22. Ware JL, Chen A, Morrow AL, Kmet J. Associations Between Breastfeeding Initiation and Infant Mortality in an Urban Population. Breastfeed Med. 2019 Sep;14(7):465\u2014474.<\/li>
  23. Hair AB, Peluso AM, Hawthorne KM, Perez J, Smith DP, Khan JY. Beyond Necrotizing Enterocolitis Prevention: Improving Outcomes with an Exclusive Human Milk-Based Diet. Breastfeed Med. 2016 Mar;11(2):70\u201474.<\/li>
  24. Tekauc Golob A. Koristi dojenja za mater in otroka = Benefits of breastfeeding for mother and baby. V: Vettorazzi R, Skale C, ur. [Zbornik predavanj] 7. strokovno sre\u010danje IBCLC svetovalci izbolj\u0161ujemo znanje, Dobrna, 29. maj 2015. Celje: Dru\u0161tvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2015. <\/li><\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Uvod – dojenje Dojenje je naraven in u\u010dinkovit na\u010din prvega hranjenja. Med na\u010dini hranjenja novorojen\u010dka in dojen\u010dka lo\u010dimo tri: izklju\u010dno dojenje (otrok prejema samo materino mleko, brez druge hrane ali teko\u010dine, z izjemo od zdravnika predpisanih u\u010dinkovin), delno dojenje (otrok ob\u010dasno prejme umetno hrano, vodo) in zalivanje (hranjenje s formulami). Priporo\u010dila Svetovne zdravstvene organizacije in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2086,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[61],"tags":[],"class_list":["post-1885","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-najzdravnik"],"yoast_head":"\nMaterino mleko - Najzdravnik<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/materino-mleko\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Materino mleko - Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/materino-mleko\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-05-31T20:12:31+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-02-02T13:34:40+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1350\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"najzdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@NZdravnik\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"najzdravnik\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"22 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"najzdravnik\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\"},\"headline\":\"Materino mleko\",\"datePublished\":\"2021-05-31T20:12:31+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:34:40+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/\"},\"wordCount\":5246,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg\",\"articleSection\":[\"Zdravje\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/\",\"name\":\"Materino mleko - Najzdravnik\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg\",\"datePublished\":\"2021-05-31T20:12:31+00:00\",\"dateModified\":\"2022-02-02T13:34:40+00:00\",\"description\":\"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/05\\\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg\",\"width\":1200,\"height\":1350,\"caption\":\"prednosti materinega mleka, dojenje\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/materino-mleko\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Materino mleko\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"description\":\"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#organization\",\"name\":\"Najzdravnik\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/12\\\/NajZdravnik_portalheader.jpg\",\"width\":590,\"height\":200,\"caption\":\"Najzdravnik\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/najzdravnik\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/NZdravnik\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/najzdravnik\\\/?hl=en\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/company\\\/najzdravnik\\\/about\\\/?viewAsMember=true\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f\",\"name\":\"najzdravnik\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"najzdravnik\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/najzdravnik.si\\\/sl\\\/author\\\/admin-2-2-2-2-2\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Materino mleko - Najzdravnik","description":"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/materino-mleko\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Materino mleko - Najzdravnik","og_description":"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.","og_url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/materino-mleko\/","og_site_name":"Najzdravnik","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","article_published_time":"2021-05-31T20:12:31+00:00","article_modified_time":"2022-02-02T13:34:40+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":1350,"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"najzdravnik","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@NZdravnik","twitter_site":"@NZdravnik","twitter_misc":{"Written by":"najzdravnik","Est. reading time":"22 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/"},"author":{"name":"najzdravnik","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f"},"headline":"Materino mleko","datePublished":"2021-05-31T20:12:31+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:34:40+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/"},"wordCount":5246,"publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg","articleSection":["Zdravje"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/","name":"Materino mleko - Najzdravnik","isPartOf":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg","datePublished":"2021-05-31T20:12:31+00:00","dateModified":"2022-02-02T13:34:40+00:00","description":"Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#primaryimage","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Does-Mothers-Milk-Tea-Improve-Lactation.jpg","width":1200,"height":1350,"caption":"prednosti materinega mleka, dojenje"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/materino-mleko\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/najzdravnik.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Materino mleko"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#website","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","name":"Najzdravnik","description":"Slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo","publisher":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/najzdravnik.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#organization","name":"Najzdravnik","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","contentUrl":"https:\/\/najzdravnik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/NajZdravnik_portalheader.jpg","width":590,"height":200,"caption":"Najzdravnik"},"image":{"@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/najzdravnik","https:\/\/x.com\/NZdravnik","https:\/\/www.instagram.com\/najzdravnik\/?hl=en","https:\/\/www.linkedin.com\/company\/najzdravnik\/about\/?viewAsMember=true"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/najzdravnik.si\/#\/schema\/person\/261e20b033edb50a4c7822514d19e61f","name":"najzdravnik","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/a410997e21c7884d90b1098704678f49f53a015541ef08dfea126ba7087438fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"najzdravnik"},"sameAs":["https:\/\/najzdravnik.si"],"url":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/author\/admin-2-2-2-2-2\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1885","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1885"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1885\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2290,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1885\/revisions\/2290"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2086"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1885"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1885"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/najzdravnik.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1885"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}