Uvod
Atopijski dermatitis je vrsta vnetja kože. Je nenalezljiva, močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle. Gre za kronično stanje kože, kar pomeni, da so simptomi lahko dolgotrajni, čeprav jih dojenčki in otroci lahko »prerastejo«. Atopija je dedna nagnjenost k alergiji zgodnjega tipa za pogoste (inhalacijske, alimentarne) alergene. Atopik je človek, ki ima pozitivne vbodne kožne teste, značilne za preobčutljivost zgodnjega tipa. Pri tem ni pomembno ali je klinično zdrav in/ali ima simptome alergijske bolezni.
Epidemiologija
Atopijski dermatitis prizadene okoli 10-20% otrok in 2-5% odraslih po vsem svetu. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, saj 90% bolnikov zboli pred petim letom starosti, pri mnogih pa kasneje tudi izzveni. Bolezen se le redko prvič pojavi v odraslosti. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki imajo v družini druge atopijske bolezni (astma, alergijski nahod, alergijsko vnetje oči). 90% oseb ima alergijsko obliko bolezni. Na pojav atopijskega dermatitisa poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože (npr. stafilokok). Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na nastanek bolezni so okolje (urbani predeli z večjo onesnaženostjo in hladno podnebje), spol (ženske) in ostali (materiali, ki se dotikajo kože, hrana, pijača, stres, pralna sredstva, pasivno kajenje…)
Etiopatogeneza
Etiopatogeneza atopijskega dermatitisa je zapletena in ni dokončno pojasnjena. V strokovni literaturi zasledimo številne klinične, imunološke in molekularne raziskave, vendar se ugotovitve med seboj vsaj delno razlikujejo. Razlikujejo ekstrinzično (alergijsko) obliko, ki je pogostejša ter intrinzično, ki je redkejša.
Dednost je pomembna, prevladuje prepričanje, da pri nastanku bolezni sodeluje več genov (poligensko dedovanje), materin vpliv je močnejši od očetovega. Pomembna je skupina genov za diferenciacijo (epidermal differentiation complex) na kromosomu 1. Zasledili so tudi mutacije v genu za filagrin, kar povzroči moteno funkcijo kožne bariere. Filagrin je beljakovina, ki se veže na keratinski citoskelet v epidermisu. Ob njegovi mutaciji pride do okvare pregrade v roženi plasti, kar povečuje izhlapevanje vode skozi kožo, ki postane suha in se drobno lušči. Olajšano je tudi pronicanje snovi iz okolice skozi kožo. K temu pripomore tudi manjša količina ceramidov v roženi plasti ter manjša količina maščob na kožnem površju.
Pri večini bolnikov z atopijskim dermatitisom so IgE protitelesa v krvnem serumu močno povečana in usmerjena proti antigenom pršic, epitela mačk in cvetnega praha. Omenjeno preobčutljivost je mogoče dokazati z vbodnimi testi kakor tudi z RAST testi (radio alergo sorbentni testi). Taki izvidi so značilni za alergijske reakcije tipa I po Coombsu in Gellu, ki jih ugotovimo pri ekstrinzični obliki. Pri nekaterih oblikah atopijskega dermatitisa prevladujejo na koži ekcematoidne spremembe, ki so sicer značilne za reakcije tipa IV. V primerih, ko sta izražena oba tipa, govorimo o tipu IVb. Pod vplivom IL-4, IL-5 in IL-13 se v B celicah poveča proizvodnja IgE, medtem ko se pod vplivom IL-2, IL-12 in IFN γ ravnotežje premakne v smeri celične imunosti. Pri bolnikih z intrinzično obliko bolezni IgE niso povečani in vbodni testi so negativni. Očitno je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom prav tako motena regulacija T celic, saj so ti bolj dovzetni za virusne pa tudi za bakterijske okužbe. Tudi kontaktni alergijski dermatitis se pojavlja redkeje, so pa pogosteje pozitivni epikutani testi na nikelj in druge kovinske soli.
Oslabljen je tudi odziv beta adrenergičnih receptorjev in pospešen odziv alfa adrenergičnih receptorjev, kar povzroča beli dermografizem (če po ko koži potegnemo z ostrim predmetom, opazimo belo progo). Posebna težava je močno srbenje, ki se slabo odziva na antihistaminike. Srbenje izzove dotik z različnimi snovmi npr. z volno. Klinične izkušnje kažejo, da so zelo pomembni psihosomatski vplivi, pozornost je usmerjena predvsem na stres in na odgovor nanj.
Postavitev diagnoze
Pri večini bolnikov z atopijskim dermatitisom lahko s skrbno anamnezo ugotovimo, da imajo krvni sorodniki alergijske pojave, npr. podobno kožno obolenje, urtikarijo, angioedem, alergijski rinitis, bronhialno astmo. V osebni anamnezi so pogosti podatki o ekcemskih spremembah kože v zgodnjem otroštvu (v 90% primerov se bolezen začne v starosti do 5 let, navadno v starosti približno 3 mesecev), vnetnih spremembah kože na pregibnih straneh udov in o drugih atopijskih boleznih.
Večina bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vse življenje suho in občutljivo kožo. Klinična slika je v različnih življenjskih obdobjih različna, vedno pa jo spremlja srbenje. V prvih dveh letih življenja prevladujejo eksudativna ekcematoidna žarišča na licih, čelu in v lasišču. Kasneje v otroštvu so za bolezen značilna žarišča na koži udov, vnetje je subakutno ali kronično. Pri starejših otrocih in mladostnikih prevladujejo lihenificirani plaki v pregibih velikih sklepov. Opisane lastnosti so značilne za multilokularno cirkumskriptno obliko atopijskega dermatitisa, ki je najpogostejša (nevrodermitis chronica circumscripta multilocularis).
Pri neurodermitis diffusa (generalisata) je ob tipičnih spremembah v pregibih patološko spremenjena tudi ostala koža. Je suha, mestoma se drobno lušči, na njej so papule in ekskoriacije.
Neurodermitis erythrodermica je posebno huda, skoraj vsa koža je pordela in lihenificirana, pokrita s številnimi ekskoriacijami in ragadami. Na površini se pojavljajo luske in kraste. Navadno so povečane tudi bezgavke.
Pri neurodermitis verrucosa vidimo na golenih lihenifikacije in verukoidne spremembe. Srbenje je močno izraženo. Spremembe so pogostejše pri moških.
Pri neurodermitis chronica circumscripta unilocularis (lichen simplex, lichen chronicus Vidal) navadno vidimo le eno, sorazmerno dobro omejeno lihenificirano žarišče. Pogosta je na vratu ali zatilju, redkeje tudi na drugih mestih, kot so predel gležnjev, stegno, mošnja, perianalna regija. Bolezen se lahko pojavi pri atopikih med puberteto ali kasneje, največkrat v starosti 30-35 let. Po nekaterih avtorjih naj bi bila posebna entiteta.
Pogosta je kombinacija atopijskega dermatitisa in bronhialne astme. Pri obsežnih spremembah na koži se lahko pojavita povečana telesna temperatura in mrzlica. Bolniki so zaradi trajnega, neznosnega srbenja psihično izčrpani.
Metode odkrivanja atopijskega dermatitisa
Za atopijski dermatitis nimamo posamičnega diagnostičnega testa. Bolezen ugotavljamo po anamnestičnih podatkih, klinični sliki in upoštevamo rezultate in vitro ali in vivo testov.
Histologija
Pod mikroskopom vidimo hiper- in parakeratozo, akantozo in spongiozo dermisa; v spongiotičnem epidermisu se pojavljajo celice z okroglimi jedri. V papilarnem dermisu so pičli do srednje obsežni perivaskularni infiltrati iz limfocitov in histiocitov.
Laboratorijski izvidi
V rutinski diagnostiki atopijskega dermatitisa uporabljamo, med in vitro testi, določanje količin specifičnih IgE za inhalacijske in alimentarne alergene ter količin celokupnih IgE. Izvede se lahko tudi preiskava na osnovi testa ELISA. Med in vivo testi so pomembni predvsem kožni vbodni (prick) testi. Uporablja se standardizirane pripravke alergenov. Na klinično neprizadeto kožo na podlahteh nanesemo po eno kapljico vsakega alergena. Kožo na mestu vsake kapljice vbodemo s standardizirano lanceto s konico, ki meri v dolžino 1 mm. V testiranje vedno vključimo tudi negativno (topilo za alergen) in pozitivno kontrolo (raztopino histamina). Reakcije ocenjujemo po 15 do 30 minutah. V primeru preobčutljivosti na mestu testa nastane urtika. Reakcije vrednotimo v primerjavi s pozitivno kontrolo.
Zdravljenje
Glede na to, da vzrok nastanka bolezni ni v celoti pojasnjen, atopijskega dermatitisa ni možno zdraviti vzročno. Zdravljenje je zato usmerjeno k lajšanju bolezenskih simptomov in znakov, torej k čim boljši kontroli bolezenskega poteka in prepoznavanju zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na poslabšanje kožnega stanja. Vsakega bolnika zdravnik obravnava individualno, pri čemer mora nujno upoštevati njegovo starost, stopnjo vnetja in razširjenost kožnih sprememb. Predpogoj za uspešno zdravljenje je dobro sodelovanje med bolnikom oz. bolnikovimi starši in zdravnikom. Zelo pomembno je, da je bolnik čim bolje seznanjen z naravo in potekom bolezni in da upošteva ter izvaja splošna navodila in nasvete glede nege kože. Ves proces zdravljenja se vrti okrog zadostnega vlaženja kože in zmanjševanja srbeža.
Pri alergijskem atopijskem dermatitisu je treba prekiniti ali vsaj čimbolj omejiti izpostavljanje vzročnim alergenom in svetovati ustrezno dieto pri preobčutljivosti za alimentarne alergene. Upoštevati moramo možnosti navzkrižnih reakcij. Treba je tudi preprečiti delovanje različnih iritantov na kožo, kot so alkalna mila, detergenti, volnene in sintetične tkanine, krzno, strojna olja, veter itd. Treba je paziti pri poklicnem usmerjanju mladih bolnikov.
Lokalno zdravimo predvsem s skrbno nego kože z indiferentnimi mazili in oljnimi kopelmi. Na vnetnih žariščih krajša obdobja (do 7 dni) občasno uporabljamo kortikosteroidna mazila, sicer pa so se za zdravljenje izrazitejših oblik atopijskega dermatitisa uveljavili topikalni pripravki imunomodulatornih zdravil (pimekrolimus in takrolimus). Pri akutno vnetih žariščih dajemo obkladke s fiziološko raztopino in kasneje kortikosteroidne kreme. Sistemsko zdravimo izbruhe bolezni z antihistaminiki, zlasti s preparati s hkratnim sedativnim učinkom. Pri bolnikih z močno izraženim srbenjem uporabljamo tudi sedative. Hude, razširjene oblike bolezni prav tako sistemsko zdravimo s kortikosteroidi. Priporoča se tudi klimatsko zdravljenje, fototerapijo in morebiti psihoterapijo.
Bioapifit® – Naravna krema za atopijski dermatitis
Stranski učinki kortikosteroidnih krem so številni. Mnogo ljudi raje poseže po naravnih kremah, ki jih lahko uporabljajo dlje časa in so brez stranskih učinkov. Krema za atopijski dermatitis Bioapifit® se je izkazala za učinkovito metodo blaženja simptomov atopijskega dermatitisa. Zahvaljujoč naravnim sestavinam v kremi, ki kožo vlažijo, mehčajo in pomirjajo ter uravnavajo pH kože, se na poškodovani koži ustvari zaščitna plast, ki blaži simptome ne-infekcijskih vnetnih kožnih bolezni – atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, nevrodermatitis, perioralni dermatitis, luskavica – Psoriasis vulgaris, Psoriasis erythrodermica in Lichen planus I. Več o kremi lahko izveste na tej povezavi.
V prejšnji objavi na blogu portala Najzdravnik si lahko preberete telemonitoringu in telemedicini.
Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za preprečevanje in zdravljenje težav s kožo in lasiščem.
Viri
- Kanski A. in Miljkovič J. s sodelavci. Kožne in spolne bolezni. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2009; str. 146 – 148
- Atopijski dermatitis – zlata pravila. Oktal Pharma d.o.o. Dostopno na URL naslovu: https://www.lekarnar.com/clanki/atopijski-dermatitis-zlata-pravila
- Atopijski dermatitis. Lea Gril-Jevšek. Dostopno na URL naslovu: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/V-38.pdf
- Thomsen, S. F. Atopic Dermatitis: Natural History, Diagnosis, and Treatment. Dostopno na URL naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4004110/