Uvod
Sladkorna bolezen spada v skupino presnovnih bolezni, katerih skupni faktor je zvišan krvni sladkor oziroma hiperglikemija. Stanje, ki nastane zaradi nezadostnega izločanja inzulina ali premajhnega učinka tega hormona trebušne slinavke, pogosto pa kot kombinacija teh dejavnikov. Sladkorna bolezen povzroča trajne zaplete različnih organskih sistemov, predvsem prizadene živčevje in ožilje.
Poznamo več različnih tipov sladkorne bolezni, v osnovi poznamo sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 ter gestacijski diabetes. Tip 1 je imunsko pogojena bolezen z uničenjem beta celic pankreasa in posledičnim hudim pomanjkanjem insulina. najpogosteje se pojavi že v otroštvu.Tip 2 je predvsem bolezen odkrita pri starejših in predstavlja večji delež sladkorne bolezni. Nastane predvsem kot posledica premajhne občutljivosti tkiv na insulin v kombinaciji z manjšim sproščanjem hormona.
V Sloveniji je prevalenca sladkorne bolezni ocenjena na približno 6,9% pri odraslih osebah nad 15 let, večina ima sladkorno bolezen tipa 2. Število bolnikov na diabetični terapiji tako znaša okoli 130 tisoč, kar predstavlja velik javno zdravstveni problem. Veliko je tudi ljudi, ki imajo moteno toleranco na glukozo in mejno bazalno glikemijo, ki jih sploh še ni smo odkrili.
Za bolnika s sladkorno boleznijo je izrednega pomena edukacija o bolezni, zdravi prehrani in gibanju ter nadzorovanju in samokontroli krvnega sladkorja. Opolnomočen bolnik ima boljši nadzor nad boleznijo, ki jo dobro razume in pozna posledice neredne terapije in ne upoštevanja ustreznih ukrepov. Kot takšen je bolj komplianten in prevzame odgovornost za svoje zdravje.
Telemedicina v diabetologiji
Vsak sladkorni bolnik uporablja glukometer za redno spremljanje krvnega sladkorja na domu. Na podlagi izmerjene glukoze v krvi si ustrezno aplicira inzulin, poleg pa rezultate zapisuje, in jih odnese svojemu osebnemu zdravniku, referenčni sestri ali diabetologu na redni pregled. Tam dobi navodila glede terapije in ukrepov. V Sloveniji lahko uporabniki pošljejo svoje rezultate preko spletne pošte ali telefona svojemu osebnemu zdravniku in tako ni potreben obisk v ambulanti, če vse poteka normalno. Seveda to pomeni, da pacient potrebuje ustrezno opremo, ki danes na srečo ni več tako težko dostopna. Uporablja se lahko tudi E-posvet, ki omogoča varno komunikacijo z zdravnikom, ki je običajna e pošta ne zagotavlja. V tej aplikaciji so podatki med pošiljanjem šifrirani in tako je pošiljanje izvidov izjemno varno.
Boljše od običajnih glukometrov se obnesejo inzulinske črpalke s podkožnimi senzorji za kontinuirano merjenje krvnega sladkorja. Te pomembno prispevajo k boljšemu vodenju sladkorne bolezni in boljšim zdravstvenim izidom. Inzulinske črpalke dovajajo bazalno vrednost inzulina kot tudi bolusni inzulin po potrebi. Črpalka lahko glede na količino sladkorja v krvi izračuna potrebno količino inzulina in predlaga uporabniku, da naj jo aplicira. Vse meritve se lahko izpišejo na merilniku in tako pomagajo bolniku, da sam nadzoruje svojo bolezen, prav tako pa se preko informacijskega sistema Carelink in Acculink prenašajo do zdravnika oziroma diabetološke ambulante in tako zdravnik spremlja bolnika in ustrezno ukrepa ob morebitnih zapletih.
Pomemben korak na področju telemedicine v daibetologiji predstavlja e-diabetični karton, ki omogoča neposredno vpisovanje podatkov o bolniku. Vanj so vključeni podatki o pridruženih boleznih, trenutni terapiji, dejavnikih tveganja, laboratorijskih preiskavah, povzetki izvidov o preiskavah srca in ožilja, oči ter stanja nog. Navedeno je mnenje glede doseganja ciljev pri urejanju glikemije, krvnega tlaka, vrednosti maščob v krvi, upoštevanja načel zdravega načina življenja in načrtovani ukrepi do naslednjega obiska ambulante.
Mobilne aplikacije
Vse več strokovnjakov se usmerja v razvoj aplikacij, ki bi pomagale pri vodenju in nadzorovanju kroničnih bolnikov. Velik vpliv ima na razvoj tovrstnih aplikacij tudi povpraševanje zdravnikov ter bolenikov samih, ki se zavedajo možnosti, ki jih uporaba teh aplikacij ponuja.
Aplikacij, ki pomagajo pri spremljavi kroničnih bolnikov je veliko. V Sloveniji najbolj uporabljena je aplikacija CONTOURⓇDIABETES. V tovrstni aplikaciji lahko, zraven štetja ogljikovih hidratov in receptov za pripravo obrokov, najdemo tudi meritve glukoze v krvi, ki se prenašajo direktno iz merilnika v aplikacijo na pametnem telefonu. Bolnik lahko vsaki meritvi doda opombo ali sliko, predvsem pa je prednost aplikacije v samodejnem zapisu podatkov in informacij v eDnevnik samokontrole, ki razbremeni zapisovanje izmerjenih vrednosti in omogoča pošiljanje podatkov na daljavo. Ena izmed velikih prednosti, ki jih aplikacija ponuja, pa so tudi vzorci, ki jih aplikacija zaznava na podlagi prepoznavanja ponavljajočih se izmerjenih vrednosti (npr. višji sladkor ob posameznih dnevih v tednu). Aplikacija bolnika o tem tudi opozori in mu poskuša pomagati razumeti vpliv njegovih vsakdanjih aktivnosti na vrednost sladkorja v krvi, obenem pa ga tudi prijazno opomni, kako se vzorcem v prihodnje izogniti.
Uporabniki so s tovrstnimi aplikacijami zelo zadovoljni. Raziskave so pokazale, da redna uporaba aplikacije pozitivno vpliva tudi na samovodenje sladkorne bolezni. Nekaj manj kot polovica bolnikov, vključenih v raziskavo, je med drugim uvedla tudi spremembe v svoj način prehranjevanja in povečala tudi svoj delež telesne aktivnosti.
Slika 1: Primer opozorila ob ponavljajočih vzorcih v aplikaciji CONTOURⓇDIABETES.
UNITED4HEALTH
United4Health je mednarodna raziskava o telemedicinski spremljavi pacientov s sladkorno boleznijo, kongestivnim srčnim popuščanje, KOPB in arterijsko hipertenzijo. Izvedena je bila v 9 centrih po EU. Projekt je trajal od leta 2013 do leta 2015. Povprečni čas spremljanja posameznega bolnika je bil 12 mesecev. V raziskavi je sodelovala tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Shema spremljanja bolnikov s sladkorno boleznijo je bila sledeča:
Slika 2: Shema spremljanja pacientov s sladkorno boleznijo.
Število vključenih bolnikov je bila 393, od tega je bilo aktivno sodelujočih 359 (171 moških, 199 žensk); s povprečno starostjo 68 let.
S pomočjo telemedicine na daljavo, so lahko stalno spremljali stanje, na podlagi meritev krvnega sladkorja, ki so popolnoma objektivne. To je zdravnikom omogočilo pravočasno izvajanje intervencije, ob odklonih od ciljnih vrednosti in ukrepanje v primeru poslabšanja stanja. Pacientu in njihovim svojcem so lahko pomagali pri izvajanju ukrepov za izboljšanje urejenosti glikemije na daljavo, če sami tega niso zmogli. Na račun tega se je zmanjšalo tudi število potrebnih dodatnih obiskov v diabetični ambulanti, posledično je zmanjšala tudi stopnja odsotnosti z dela pri bolnikih. Tovrstna obravnava je predstavljala tudi dodatno motivacijo za bolnika in s tem izboljšala tudi adherenco pri zdravljenju – dokazano je namreč bilo izboljšanje glikemije, znižanje glikiranega hemoglobina in posledično zmanjševanje kroničnih zapletov.
Pacienti so bili s to obliko spremljanja zadovoljni. V času spremljanja so bolj intenzivno skrbeli za urejenost SB, hkrati pa se je izboljšala tudi njihova samopodoba (kljub letom so namreč zlahka osvojili ta način spremljanja). Pacienti so poročali tudi občutku, da nekdo skrbi za njihovo urejenost kronične bolezni, kar jih je veliko pomenilo. Večina od preiskovancev je dejala, da želijo nadaljevati s telemedicinskim spremljanjem bolezni in bi to obliko priporočili še drugim bolnikom.
Primeri dobre prakse
Večina študij raznih telemedicinskih programov za sladkorno bolezen je pokazala boljše rezultate glikemije in znižanje ravni glikiranega hemoglobina.
Leta 2018 so projekt Telemedicine uvedli tudi v Diabetološkem Centru Splošne bolnišnice Celje in v Bolnišnico Topolščica. Kasneje se jim je pridružilo tudi 8 različnih diabetoloških ambulant po Sloveniji. Gre za primer dobre prakse za področje diabetologije. Vključeni so predvsem bolniki, ki pogosteje opravljajo samokontrole, tisti na večkratnih dnevnih odmerkih inzulina, predvsem na intenzivirani inzulinski shemi. Komunikacija se opravlja bodisi preko telefona ali preko spletne pošte. Začetni rezultati majhnega števila vključenih bolnikov so bili zelo obetavni. V kratkem času so namreč uspeli pri bolnikih zaključiti titracijsko obdobje inzulina – že po treh mesecih je večina dosegla ciljne vrednosti HbA1C. Že vrsto let pa se v Sloveniji izvaja storitev telemedicine preko spletnih programov Carelink in Acculink pri vseh bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, zdravljenih z inzulinskimi črpalkami in/ali sistemi za kontinuirano merjenje krvnega sladkorja. S pomočjo teh sistemov bolniki dosegajo zadovoljive glikemije, zmanjšujejo se jim dnevne gluko-variabilnosti in tudi število hipoglikemij.
V prejšnji objavi na blogu portala Najzdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o aknah.
Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Viri
1.Košnik M.,Štajer D. Interna medicina. 5.izdaja, Ljubljana 2018
2. NIJZ Sladkorna bolezen v Sloveniji: Kje smo in kam gremo? Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/sladkorna-bolezen-v-sloveniji-kje-smo-in-kam-gremo
3. Navodnik Preložnik M., Dinevski D.: Telemedicina in digitalizacija v diabetologiji. Informatica Medica Slovenica; 2019; 24(1-2).
4. Kotnik P., Bratina N., Battelino T.: Uporaba inzulinske črpalke in neprekinjenega merjenja koncentracije glukoze pri otrocih, mladostnikih, in mladih odraslih s sladkorno boleznijo. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika. 2011 Dostopno na: http://www.slovenskapediatrija.si/portals/0/clanki/2011/2011_1-2_18_013-019.pdf
5. Projekt integracije diabetičnega e-kartona med primarnim in sekundarnim nivojem. Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni 2019 Ljubljana 2019https://www.obvladajmosladkorno.si/wp-content/uploads/2019/11/Navodnik-Projekt-integracije-diabeti%C4%8DneNacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni 2019 Ljubljana, 28. november 2019ga-e-kartona.pdf
6. Ostanek D.: Mobilne aplikacije za boljše življenje bolnikov s sladkorno boleznijo. Za lažje življenje; 2019. Dostopno na: https://www.zaloker-zaloker.si/mobilne-aplikacije-za-boljse-zivljenje-bolnikov-s-sladkorno-boleznijo/?fbclid=IwAR1T26EjbmY3hG_IMRnIyeTwrc2WWnijjBs76Lamr8MJpIMzZy_K_AFpvK4
7. Epšek Lenart M.: Spremljanje sladkornih bolnikov na daljavo s pomočjo telemedicine. Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni, 11.11.2015, Ljubljana. Dostopno na: https://docplayer.si/166280154-Spremljanje-sladkornih-bolnikov-na-daljavo-s-pomo%C4%8Djo-telemedicine.html?fbclid=IwAR3cWH8ZczF0DJ36thY82Mwz6jDoQneNTuwuNjRCLPneWemGLUEqEY_yi5U