Kaj so akne in kako jih zdravimo?

Kaj so akne in kako jih zdravimo?
Zdravje

Akne so pogosta, kronična, polietiološko pogojena kožna bolezen, ki prizadene predele kože, kjer so številne lojnice.  Acne vulgaris sproži Cutibacterium acnes v adolescenci, pod vplivom normalnega krožečega dehidroepiandrosterona (DHEA). To je zelo pogosta kožna motnja, ki se lahko kaže z vnetnimi in nevnetnimi lezijami, predvsem na obrazu, lahko pa se pojavi tudi na nadlakti, trupu in hrbtu.

Epidemiologija

Študija iz leta 2010 je pokazala, da so akne vulgaris osma najpogostejša kožna bolezen z ocenjeno globalno razširjenostjo (za vse starosti) 9,38 % (3). Najpogosteje obolevajo adolescenti in mladi odrasli (85% obolelih je starih med 13 in 18 let), pogosto pa so prizadeti tudi starejši od 30 let in otroci. 

Etiologija

Akne nastanejo zaradi preobčutljivosti žlez lojnic na normalno krožečo raven androgenov, ki se poslabšajo zaradi Propionibacterium acnes in vnetja. Med puberteto se pod vplivom androgenov poveča izločanje sebuma, saj 5-alfa reduktaza pretvori testosteron v močnejši dihidrotestosteron (DTH), ki se veže na specifične receptorje v žlezah lojnicah, kar poveča proizvodnjo sebuma. To vodi do povečane hiperproliferacije folikularne povrhnjice, zato pride do zadrževanja sebuma. Raztegnjeni folikli počijo in sproščajo pro-vnetne kemikalije v dermis, kar spodbuja vnetje. Lezija aken običajno pokaže razširjen folikel s keratinskim čepom. V naprednih primerih lahko opazimo razširjen folikel, kar povzroči odprt komedon. Ko tanka stena folikla poči, so lahko očitne bakterije in znaki vnetja. 

Klinična slika

Komedonske akne (acne comedonica). Komedoni so značilni za komedonske akne. Zaprti komedoni so videti kot papule belkaste do kožnate barve z na videz zaprto prekrivajočo površino (čeprav imajo majhne folikularne odprtine). Odprti komedoni (ogrci) so videti kot ploski ali rahlo dvignjeni rjavi do črni čepi, ki raztezajo folikularne odprtine; temna barva je posledica oksidacije pigmenta melanina. 

Slika 1: Komedonske akne

Papulopustulozne akne. Za ta tip so značilne papule in pustule, ki so posledica rupture folikla ter perifolikularne vnetne reakcije.

Slika 2: Papulopustolozne akne

Konglobatne in nodulocistične akne. Gre za najhujšo obliko aken, ki se pogosteje pojavljajo pri moških. Značilni so nodusi, abscesi, sinusi ter brazgotine na obrazu, prsnem košu in hrbtu.

Slika 3: Konglobatne akne

SAPHO-sindrom. Gre za posebno oblike, kjer so poleg sinovitisa prisotne konglobatne akne, palmoplantarna pustuloza, hiperostosis in osteitis, ki je pogost na sternoklavikularnem sklepu.

Akne tetrade. O njih govorimo kadar ima bolnik sočasno konglobatne akne, inverzne akne, perifolikulitis in abscese lasišča ter pilonidalni sinus.

Fulminantne akne. Pojavljajo se pri moških, značilen je akuten izbruh ulcerativnih konglobatnih aken, povišana telesna temperatura in poliartritis. 

Ekskoriirane akne (acne excoriee). Predsvesm so pri mladih ženskah, ki si blago obliko aken poslabšajo s praskajem ter iztiskanjem komedonov.

Akne novorojenčkov. Pri novorojenčkih takoj po rojstvu, nastanejo zaradi maternih hormonov v krvi in izzvenijo v prvem letu starosti.

Infantilne akne se pojavijo pri dečkih med 3. in 6. mesecem zaradi androgenih hormonov.

Acne mechanica; mehanični dejavniki lahko povzročijo mehanično zaporo izvodil lojnic in vnetje komedonov ter poslabšajo blago obliko aken. 

Diagnoza

Postavimo na osnovi anamneze in klinične slike. Če so prisotni znaki virilizacije, je pri bolnicah treba izključiti hiperandrogenizem.

Diferencialna diagnoza

Diferencialno diagnostično pomembni so rozacea (starejši ljudje, brez komedonov), perioralni dermatitis, folikulitis, furunkuloza, angiofibromi pri tuberozni sklerozi in sebacealna hiperplazija.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od klinične slike, spola in starosti bolnika. Cilj zdravljenja je preprečevanje nastanka mikrokomedonov, zmanjšanje izločanje sebuma, umiritev vnetja in s tem preprečevanje nastanka brazgotin.

Za blage akne zadostuje lokalno, za hujše pa je potrebno še sistemsko zdravljenje. Kožo umivamo z mlačno vodo in nevtralnimi mili, razkužimo pa z alkoholno raztopino salicilne kisline ali resorcinola (2 %). 

Lokalno svetujemo komedolitična sredstva, ki povzročajo luščenje kože. To so azelainska kislina (20 %), salicilna kislina (2,5 %) in retinoide (tretinoin, izotretinoin, adapalen, tazaroten) v kremni podlagi, gelu ali raztopini. Lokalni antibiotiki znižajo koncentracijo Propionibacterium acnes v dlačnem foliklu in s tem preprečijo ter zdravijo vnetje. Najpogosteje predpisujemo klindamicin in eritromicin v gelu, raztopini, peni ali losjonu ter dapson (5 % ali 7,5 %) v gelu. Benzoil peroksid (2,5–10 %) deluje predvsem protimikrobno in manj komedolitično, predpisujemo ga v kremi ali gelu. Pri uporabi benzoil peroksida, retinoidov in tetraciklinov je priporočljivo izogibanje UV sevanju.

Sistemsko zdravimo z antibiotiki in/ali retinoidi hujše oblike papulopustuloznih aken ter konglobatnih aken. Svetujemo tetracikline (doksiciklin 50–100 mg/dan, minociklin 50–100 mg/dan) ali makrolide (eritromicin, roksitromicin, klaritromicin, azitromicin). Lahko jih dajemo v polni dozi več tednov ali pa dozo zmanjšujemo že po enem tednu, na primer oksitetraciklin ali eritromicin 1. teden 4-krat 250 mg, 2. teden 3-krat 250 mg, 3. teden 2-krat 250 mg in nato še 4 tedne 250 mg dnevno. Mladostnikom, mlajšim od 12 let, predpisujemo eritromicin. Zdravljenje traja od 2 do 3 mesece.

Izotretinoin (13-cis-retinoična kislina) je retinoid, ki deluje sebostatično (zmanjša izločanje loja in velikost lojnic), prepreči nastanek mikrokomedonov in ima imunomodulatoren učinek. Predpisujemo ga pri hujših oblikah aken, pa tudi pri blažjih, refraktarnih aknah, v odmerkih od 0,5 do 1,0 mg/kg telesne teže za 3 do 6 mesecev. Nikoli jih ne kombiniramo s tetraciklini, saj lahko pride do razvoja povišanega znotrajlobanjskega pritiska (psevdotumor cerebri). Izotretinoin in tetraciklini so fototoksični, zato jih praviloma ne predpisujemo v poletnih mesecih. Retinoidi so teratogeni, zato jih pri ženskah v rodnem obdobju lahko uporabljamo le ob hkratni zanesljivi kontracepciji. Bolnica mora s kontracepcijo začeti mesec pred zdravljenjem, nadaljevati pa še vsaj mesec dni po končanem zdravljenju.

Pri ženskah v rodni dobi predpisujemo tudi antiandrogena zdravila, kot sta ciproteron acetat z estrogeni in spironolakton, ki ublažijo vnetje in seborejo.

Med dodatne ukrepe prištevamo mehanično odstranjevanje odprtih komedonov. Večje papulopustulozne infiltrate sterilno odpremo z lanceto. Večje brazgotine skušamo odpraviti z brušenjem kože (dermoabrazijo), laserskim zdravljenjem ali luščenjem kože s kemičnimi sredstvi (resorcin, fenol, sadne kisline), hipertrofične brazgotine pa s krioterapijo (zamrzovanje epidermisa s tekočim dušikom) ali vbrizgavanjem kortikosteroidov v brazgotino.

Glede na klinično sliko aken se odločamo za stopenjsko zdravljenje. Komedonske akne zdravimo z lokalnimi komedolitičnimi preparati (retinoidi, azelainska kislina). Blage papulopustulozne akne zdravimo s kombinacijo benzoil peroksida, lokalnih antibiotikov in lokalnih komedolitičnih preparatov, najpogosteje retinoidov. Zmerne in hude oblike papulopustuloznih aken pa zdravimo s sistemskim antibiotikom, lokalnim retinoidom in benzoil peroksidom. Če navedeno zdravljenje ni uspešno, nadaljujemo s sistemskimi retinoidi.

»Maskne«

V zadnjem času se poroča o izbruhu aken zaradi dolgotrajnega nošenja maske pri splošni in zdravstveni populaciji. Pogosta uporaba obraznih mask čez dan za daljša obdobja bi lahko povečala vlažnost in proizvodnjo sebuma v žlezah lojnicah ter njegovo koncentracijo na površini kože, kar povzroči nastanek aken ali poslabša obstoječe stanje. Lezije se večinoma nahajajo na lokalnem območju, ki ga pokriva maska in obsegajo vse od lažjih do hujših oblik aken.

Obstaja več preventivnih ukrepov, ki jih je mogoče izvesti. Priporočljiva je pogosta prekinitev nošenja mask, nekatere raziskave priporočajo 15 min pavzo po 2h nošenja maske. Priporočljiva je tudi rutinska zamenjava kirurške maske in maske N95. Združenje Ameriške akademije za dermatologijo prav tako predlaga izogibanje novi negi kože, ki bi lahko dražila kožo, ali povečanju uporabe močnih izdelkov, kot so retinoid, kemična sredstva za piling in eksfoliant. Drugi vir literature predlaga tudi splošen pristop k nadzoru izbruha aken. Najprej je treba obraz dvakrat dnevno umiti s toplo vodo in izbrati primerno čistilo; močno alkalno milo ni priporočljivo. Raziskava poudarja tudi pomen izvajanja te rutine pred nošenjem maske. Priporočljivo je, da ne nosite nobene kozmetike ali le lahke kozmetike. Blage lezije je mogoče zdraviti z lokalnim antibiotikom ali retinoidom, medtem ko je mogoče hudo stanje zdraviti s sistemskim minociklinom ali izotretinoinom.

Akneiformne dermatoze

So etiološko različne kožne bolezni, ki so podobne navadnim aknam. Od njih jih ločim po hitrem nastanku, kožne spremembe so navadno monomorfne ter se pojavijo pri drugi starostni skupini kot akne.

Pojavijo se pri jemanju različnih zdravil kot so npr.:

  • antiepileptikov,
  • tuberkulostatikov,
  • androgenih hormonov (body building akne),
  • trankvilizantov,
  • visokih doz vitamina b2, b6 in b12 in vitamina d,
  • azatioprina,
  • ciklosporina,
  • cetuksimaba,
  • kortikosteroidov (steroidni fokulitis, acne steroidica).

Poklicne akne nastanejo pri ljudeh, ki delajo s produkti nafte, kot so mineralna olja (acne oleinica) in katran (acne picea). 

Klorakne (acne chlorica) so posledica toksičnega delovanja halogeniranih ogljikovodikov (dioksin) v elektroindustriji, značilni so permanentni komedoni in okvara jeter. Aknam podobne spremembe se lahko pojavijo po pretiranem sončenju in uporabi okluzivnih sončnih krem (acne aestivalis ali Mallorca). Po uživanju snovi z jodom ali bromom lahko nastanejo acne iodica ali acne bromica. Tropske akne se pojavijo pri ljudeh, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, značilni so veliki nodusi po trupu in glutealni regiji.

Zdravljenje

Pomembno je odstraniti sprožilen dejavnik, sicer pa zdravimo podobno kot navadne akne.

Zdravljenje aken z obliži AC Thyol

Obliži AC Thyol so se izkazali za uspešno terapijo proti aknasti koži.

Slika 4: Obliži proti aknam AC Thyol

Edinstvena formulacija zdravilnih učinkovin v hidrogelnih obližih AC Thyol učinkovito preprečuje in zdravi akne. Antimikrobno delovanje obližev zmanjšuje verjetnost bakterijskih in mikotičnih okužb kože in hkrati tvori fizično bariero pred vnosom mikroorganizmov, ki povzročajo nastanek baterij (Propionibacterium acnes). Obliž se nalepi na območje mozolja in učinkuje 8 ur, kar je idealno za nočno nego aken med spanjem. Proizvajalec obližev je pionir na področju vrhunske korejske kozmetike – Wooshin Labottach. Več informacij lahko prejmete na tej povezavi.


V prejšnji objavi na blogu portala Najzdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o astmi pri otrocih.

Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za preprečevanje in zdravljenje težav s kožo in lasiščem.

Viri

1. Kansky A, Miljkovic J, Dolenc-Voljc M, Miljkovic J, Dolenc-Voljc M. Kozne in spolne bolezni. Maribor; Ljubljana; [Ljubljana: Medicinska fakulteta ; Medicinska fakulteta ; Zdruzenje slovenskih dermatovenerologov; 2017. 

2. Sutaria AH, Masood S, Schlessinger J. Acne Vulgaris. V: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2021 [citirano 23. november 2021]. Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459173/

3. Heng AHS, Chew FT. Systematic review of the epidemiology of acne vulgaris. Sci Rep. 1. april 2020;10(1):5754. 

4. Brown SK, Shalita AR. Acne vulgaris. The Lancet. 20. junij 1998;351(9119):1871–6. 

5. MASKNE: Mask-Induced Acne Flare During Coronavirus Disease-19. What is it and How to Manage it? | Open Access Macedonian Journal of Medical Sciences. 20. december 2020 [citirano 3. december 2021]; Dostopno na: https://oamjms.eu/index.php/mjms/article/view/5388

6. Xerfan EMS, Facina AS, Andersen ML, Tufik S, Tomimori J. Acne flare‐up due to mask wearing: A current pandemic scenario and its relationship with sleep. Skin Res Technol. 17. maj 2021;10.1111/srt.13048.