Astma v otroškem obdobju je kronično vnetje dihalnih poti, ki se kaže z epizodičnimi obstrukcijami dihalnih poti. To kronično vnetje poveča prekomerno odzivnost dihalnih poti pri provokativni izpostavitvi alergenom. Uvrščamo jo med obstruktivne pljučne bolezni. Redkeje lahko vodi v hipoksijo ali dihalno odpoved. Astmo uvrščamo med obstruktivne pljučne bolezni.
Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Svetovno se prevalenca otroške astme povečuje, kljub vsem napredkom medicine na tem področju. Več študij navaja, da se prevalenca dviga 50% na dekado. Leta 2007 so v Sloveniji ocenili obolevnost za astmo pri 14% šolskih otrok. Astma se pogosteje pojavlja pri fantkih (14%; dekleta 10%) in otrocih iz revnih družin (16%; ne-revni 10%). Pri 80% vseh astmatskih bolnikov se bolezen pojavi pred 6. letom, vendar pride le pri manjšini do perzistentne astme.
Tipi otroške astme
Obstajata 2 glavna tipa otroške astme: ponavljajoče piskanje v zgodnem otroštvu, katere primarno sprožijo pogoste virusne okužbe respiratornega trakta in kronična astma povezana z alergijami, ki vztraja v pozno otroštvo in pogosto tudi v odraslo dobo. Obstajajo tudi drugi tipi, vendar so redkejši.
Tipi astme: prehodno zgodnje piskanje, perzistentna z atopijo asociirana astma, ne-atopična astma, astma s slabšanjem pljučne funkcije, pozno nastala astma pri ženskah povezane z debelostjo in zgodnjo puberteto, poklicna astma.
Vzroki za nastanek astme
Čeprav vzrok otroške astme še ni bil določen, sodobne raziskave implicirajo na kombinacijo okoljskih dejavnikov in bioloških ter genskih ranljivosti. Pod respiratorno izpostavljenost okoljskim dejavnikov spadajo inhalacijski alergeni, respiratorne virusne okužbe in kemični/biološki onesnaževalci zraka. Pri predisponiranem gostitelju so lahko imunski odgovori na pogoste izpostavitve stimulus za podaljšano, patogeno vnetje in nepravilno popravilo dihalnih poti. V tem primeru se razvije pljučna disfunkcija (hiper-responzivnost dihalnih poti in zmanjšanj zračni tok). Ti patogeni procesi pri rastočih pljučih v zgodnjem življenju neželeno vplivajo na rast in diferenciacijo dihalnih poti, kar vodi do spremenjenih dihalnih poti v zrelih letih. Po razvitju astme nadaljnja izpostavljenost le-to poslabša, vodi v perzistenco bolezni in poveča tveganje težjih poslabšanj.
Klinična slika
Zmerni suhi kašelj in ekspiratorni piski sta najpogostejša kronična simptoma astme. Starejši otroci in odrasli poročajo o kratki sapi in tiščanju v prsnem košu, mlajši otroci pa zmerno nefokalno prsno bolečino. Respiratorni simptomi se lahko poslabšajo ponoči, še posebej med podaljšanimi poslabšanji sproženimi z respiratornimi okužbami ali inhalacijskimi alergeni. Dnevni simptomi so pogosto povezani s fizično aktivnostjo in so pogostejši pri otrocih. Drugi simptomi so lahko subtilni in nespecifični: samoomejujoča fizična aktivnost, splošna utrujenost (verjetno zaradi motenj spanja) in nezmožnost sledenja vrstnikom pri fizični aktivnosti.
Med poslabšanji astme lahko avskultatiramo ekspiratorne piske in podaljšano fazo ekspirija. Lahko so slišni pokci, kateri so posledica povečane produkcije mukusa in vnetnih eksudatov v dihalnih poteh. Pri težjih poslabšanjih povzroči povečana obstrukcija dihal težko dihanje in respiratorni distres, kateri se manifestira kot inspiratorni in ekspiratorni piski, podaljšanje ekspirija, slab inspirij zraka, suprasternalne in intrakostalne retrakcije, širjenje nosnic med dihanjem ter uporaba pomožne dihalne muskulature. V ekstremnih poslabšanjih je pretok zraka tako omejen, da ni možno slišati piskov.
Diagnostika
Diagnostika se zmeraj začne z usmerjeno anamnezo in kliničnim pregledom, kjer so zdravniki pozorni predvsem na piske ob vdihu. V kolikor se postavi sum na astmo, se zdravniki lotijo analize pljučne funkcije in nadaljnjih diagnostičnih postopkov.
Zdravljenje
Za zdravljenje astme uporabljamo predvsem dve vrsti zdravil, to so preprečevalci in olajševalci.
Zdravljenje astme je sestavljeno iz večih delov, ki zajemajo farmakološko in nefarmakološko terapijo bolezni. Nefarmakološki ukrepi zajemajo edukacijo otroka in predvsem staršev bolnika o bolezni, možnih sprožiteljih poslabšanja astme, o pravilni uporabi zdravil in ravnanju v primeru poslabšanja astme. Večina otrok z astmo ima alergijsko obliko bolezni pri čemer so pogosti alergeni tisti, ki se nahajajo v okolju v katerem otrok prebiva (npr. dlaka hišnih ljubljenčkov). Prav tako je potrebno starše podučiti, da se mora otrok izogibati snovem, katere dražijo zgornje dihalne poti kot npr. cigaretni dim, prah in izrazito močne vonjave (toaletne vodice). Bolezen lahko dnevno spremljamo s pomočjo merjenja PEF in z vodenjem dnevnika meritev. Za vsakega bolnika pripravimo pisni načrt zdravljenja in navodila kako ukrepati ob poslabšanju.
Pri zdravljenju astme je pomembno upoštevati tudi pridružena bolezenska stanja, ki lahko vplivajo na samo bolezen. Bolezni ki najpogosteje vplivajo na astmo so kronični rinitis, sinuzitis in gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Rinitis se pojavlja zelo pogosto v kombinaciji z astmo, najdemo ga kar pri 90% astmatičnih otrok. GERB je prav tako pomemben dejavnik pri astmi, najdemo ga pri 64% otrok z astmo. Na poslabšanje deluje preko aspiracije želodčne kisline v dihalne poti in vagusno posredovanega bronhospazma. Zdravljenje GERBa vključuje antagoniste histaminskih H2 receptorjev (ranitidin) in inhibitorje protonske črpalke (omeprazol, pantoprazol).
Zdravljenje astme s solnim inhalatorjem SaltMed
Pri zdravljenju astme pri otrocih se je izkazala terapija s solnim inhalatorjem SaltMed, ki dokazano izboljšuje dihalno funkcijo pri otrocih z več let trajajočimi simptomi astme. Solni inhalator SaltMed je medicinski pripomoček, ki omogoča vdihavanje finih solnih delcev v udobju otrokovega doma.
Mehanizem delovanja solnega inhalatorja SaltMed pri zdravljenju astme
- Pri kontinuirani inhalaciji solnih aerosolov se le-ti vežejo na vneto in edematozno dihalno sluznico, kjer nase vežejo vodo po osmotskem principu. Absorpcija vode zmanjšuje edem in veča premer dihalnega lumna.
- Inhalacija solnih aerosolov zmanjša občutljivost na alergene in zvišuje odpornost pred okužbami dihal.
V prejšnji objavi na blogu portala Najzdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o obsesivno kompulzivni motnji.
Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za zdravljenje bolezni dihal.
Viri
- Kliegeman R. et. al. 2016. Nelson textbook of pediatrics. 20 izdaja. Philadelphia: Elsevier.
- Križišnik C. et. al. 2014. Pediatrija. 1. Izdaja. Ljubljana: DZS
- Tomazin M., Berce V., Koren B. in Homšak M. Obravnava otroka z akutnim poslabšanjem astme. Klinika za pediatrijo, Univerzitetni klinični center Maribor in Zasebna ambulanta Moj pediater.
- Berce V., Tomazin M., Koren B. Otrok s kronično boleznijo dihal: sporočilo pediatra družinskemu zdravniku. Klinika za pediatrijo, Univerzitetni klinični center Maribor.
- National asthma education and prevention program: Guidelines for the diagnosis and management of asthma. Sumarry report 2007. Dostopno na: https://www.nhlbi.nih.gov/files/docs/guidelines/asthsumm.pdf [26.11.2021]
- Stanislav Šuškovič. Klinika Golnik. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/astma.php [26.11.2021]
