Rešitev proti uhajanju urina
Kaj je urinska inkontinenca? Urinska inkontinenca pomeni vsakršno nehotno uhajanje urina, kar je za postavitev diagnoze potrebno tudi objektivno dokazati. Povzroča zdravstvene, higienske in socialne težave ter prizadetim osebam bistveno poslabša kakovost življenja. Ženskam povzroča zadrego, sram, izgubo samospoštovanja, zaradi česar se izogibajo socialnim stikom. Voda lahko uhaja tudi med spolnimi odnosi, zaradi česar se jim ženske raje izognejo, kar lahko nenazadnje privede tudi do motenj v partnerskem odnosu. Kljub temu pa ženske v ambulanti družinskega zdravnika o uhajanju vode večinoma ne spregovorijo, saj menijo, da gre bodisi za prehoden pojav ali za neizogibno posledico staranja. Urinsko inkontinenco delimo na stresno, urgentno in mešano. Slika 1: Vrste urinske inkontinence STRESNA URINSKA INKONTINENCA Najpogostejši tip urinske inkontinence je stresna urinska inkontinenca. Stresna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina skozi sečnico ob povečanju intraabdominalnega pritiska, kar posledično zviša pritisk v mehurju (intravezikalni pritisk). Da seč ne uhaja, mora tlak v mehurju biti vedno nekajkrat nižji od tlaka v sečnici, ki ga tvori zaporni mehanizem sečnice. Le ta je sestavljen iz sluznice ter gladke in prečno progaste mišice zapiralke. Zaporni mehanizem sečnice ne more preprečiti uhajanja vode pri aktivnostih, ki izrazito povečajo tlak v trebušni votlini kot na primer ob kašljanju, dvigovanju bremen in […]
Astma v otroškem obdobju in njeno zdravljenje s solnim inhalatorjem SaltMed
Astma v otroškem obdobju je kronično vnetje dihalnih poti, ki se kaže z epizodičnimi obstrukcijami dihalnih poti. To kronično vnetje poveča prekomerno odzivnost dihalnih poti pri provokativni izpostavitvi alergenom. Uvrščamo jo med obstruktivne pljučne bolezni. Redkeje lahko vodi v hipoksijo ali dihalno odpoved. Astmo uvrščamo med obstruktivne pljučne bolezni. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Svetovno se prevalenca otroške astme povečuje, kljub vsem napredkom medicine na tem področju. Več študij navaja, da se prevalenca dviga 50% na dekado. Leta 2007 so v Sloveniji ocenili obolevnost za astmo pri 14% šolskih otrok. Astma se pogosteje pojavlja pri fantkih (14%; dekleta 10%) in otrocih iz revnih družin (16%; ne-revni 10%). Pri 80% vseh astmatskih bolnikov se bolezen pojavi pred 6. letom, vendar pride le pri manjšini do perzistentne astme. Tipi otroške astmeObstajata 2 glavna tipa otroške astme: ponavljajoče piskanje v zgodnem otroštvu, katere primarno sprožijo pogoste virusne okužbe respiratornega trakta in kronična astma povezana z alergijami, ki vztraja v pozno otroštvo in pogosto tudi v odraslo dobo. Obstajajo tudi drugi tipi, vendar so redkejši. Tipi astme: prehodno zgodnje piskanje, perzistentna z atopijo asociirana astma, ne-atopična astma, astma s slabšanjem pljučne funkcije, pozno nastala astma pri ženskah povezane z debelostjo in zgodnjo […]
Atopijski dermatitis
Uvod Atopijski dermatitis je vrsta vnetja kože. Je nenalezljiva, močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle. Gre za kronično stanje kože, kar pomeni, da so simptomi lahko dolgotrajni, čeprav jih dojenčki in otroci lahko »prerastejo«. Atopija je dedna nagnjenost k alergiji zgodnjega tipa za pogoste (inhalacijske, alimentarne) alergene. Atopik je človek, ki ima pozitivne vbodne kožne teste, značilne za preobčutljivost zgodnjega tipa. Pri tem ni pomembno ali je klinično zdrav in/ali ima simptome alergijske bolezni. Slika 1: Atopijski dermatitis spremlja močno srbenje Epidemiologija Atopijski dermatitis prizadene okoli 10-20% otrok in 2-5% odraslih po vsem svetu. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, saj 90% bolnikov zboli pred petim letom starosti, pri mnogih pa kasneje tudi izzveni. Bolezen se le redko prvič pojavi v odraslosti. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki imajo v družini druge atopijske bolezni (astma, alergijski nahod, alergijsko vnetje oči). 90% oseb ima alergijsko obliko bolezni. Na pojav atopijskega dermatitisa poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože (npr. stafilokok). Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na nastanek bolezni so okolje (urbani predeli z večjo onesnaženostjo in hladno podnebje), spol (ženske) in ostali (materiali, ki se dotikajo kože, […]
Telemonitoring in telemedicina pri spremljanju in obdelavi pacientov s sladkorno boleznijo
Uvod Sladkorna bolezen spada v skupino presnovnih bolezni, katerih skupni faktor je zvišan krvni sladkor oziroma hiperglikemija. Stanje, ki nastane zaradi nezadostnega izločanja inzulina ali premajhnega učinka tega hormona trebušne slinavke, pogosto pa kot kombinacija teh dejavnikov. Sladkorna bolezen povzroča trajne zaplete različnih organskih sistemov, predvsem prizadene živčevje in ožilje. Poznamo več različnih tipov sladkorne bolezni, v osnovi poznamo sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 ter gestacijski diabetes. Tip 1 je imunsko pogojena bolezen z uničenjem beta celic pankreasa in posledičnim hudim pomanjkanjem insulina. najpogosteje se pojavi že v otroštvu.Tip 2 je predvsem bolezen odkrita pri starejših in predstavlja večji delež sladkorne bolezni. Nastane predvsem kot posledica premajhne občutljivosti tkiv na insulin v kombinaciji z manjšim sproščanjem hormona. V Sloveniji je prevalenca sladkorne bolezni ocenjena na približno 6,9% pri odraslih osebah nad 15 let, večina ima sladkorno bolezen tipa 2. Število bolnikov na diabetični terapiji tako znaša okoli 130 tisoč, kar predstavlja velik javno zdravstveni problem. Veliko je tudi ljudi, ki imajo moteno toleranco na glukozo in mejno bazalno glikemijo, ki jih sploh še ni smo odkrili. Za bolnika s sladkorno boleznijo je izrednega pomena edukacija o bolezni, zdravi prehrani in gibanju ter nadzorovanju in samokontroli krvnega sladkorja. […]
Kaj so akne in kako jih zdravimo?
Akne so pogosta, kronična, polietiološko pogojena kožna bolezen, ki prizadene predele kože, kjer so številne lojnice. Acne vulgaris sproži Cutibacterium acnes v adolescenci, pod vplivom normalnega krožečega dehidroepiandrosterona (DHEA). To je zelo pogosta kožna motnja, ki se lahko kaže z vnetnimi in nevnetnimi lezijami, predvsem na obrazu, lahko pa se pojavi tudi na nadlakti, trupu in hrbtu. Epidemiologija Študija iz leta 2010 je pokazala, da so akne vulgaris osma najpogostejša kožna bolezen z ocenjeno globalno razširjenostjo (za vse starosti) 9,38 % (3). Najpogosteje obolevajo adolescenti in mladi odrasli (85% obolelih je starih med 13 in 18 let), pogosto pa so prizadeti tudi starejši od 30 let in otroci. Etiologija Akne nastanejo zaradi preobčutljivosti žlez lojnic na normalno krožečo raven androgenov, ki se poslabšajo zaradi Propionibacterium acnes in vnetja. Med puberteto se pod vplivom androgenov poveča izločanje sebuma, saj 5-alfa reduktaza pretvori testosteron v močnejši dihidrotestosteron (DTH), ki se veže na specifične receptorje v žlezah lojnicah, kar poveča proizvodnjo sebuma. To vodi do povečane hiperproliferacije folikularne povrhnjice, zato pride do zadrževanja sebuma. Raztegnjeni folikli počijo in sproščajo pro-vnetne kemikalije v dermis, kar spodbuja vnetje. Lezija aken običajno pokaže razširjen folikel s keratinskim čepom. V naprednih primerih lahko opazimo razširjen folikel, kar […]
Obsesivno kompulzivna motnja
Pojavne oblike obsesivno-kompulzivne motnje so lahko različne: človeka lahko mučijo samo obsesije, samo kompulzije ali pa kombinacija obeh. OBSESIJE so neprijetne misli, podobe ali vzgibi (impulzi), ki se človeku neprestano vsiljujejo, pa jih ne more odpraviti, čeprav se trudi. Vsakdo pozna tako vsiljivo misel, ki se iznenada pojavi in se potem nekaj časa “vrti” po človekovih možganih. Lep primer je neka melodija, ki se nam vsili, že ko se zbudimo, potem pa se lahko tisti dan še velikokrat ponovi. Vsiljivko lahko odženemo, tako da se začnemo miselno in dejansko ukvarjati z drugimi zadevami, človek, ki trpi za obsesijami, pa le s težavo preusmeri svoje misli drugam ali pa se sploh ne more znebiti obsesivne podobe oz. impulza. Obsesije se razlikujejo od normalnih vsiljivk tudi po vsebini. Večinoma so to misli o nečem neprijetnem, kot na primer o nasilju, nasilni spolnosti, okuženosti ali o kakšni kletvici. Tudi podobe, ki se obsesivno ponavljajo, so običajno podobe nasilja. Enako velja za obsesivne impulze. Tak primer je ponavljajoči se impulz, da bi človek zabodel svojega dragega svojca, čeprav tega v resnici ne želi storiti, saj ima človeka rad. Za vse tri vrste obsesij torej velja, da so neprijetne in da se jim človek ne […]
Bolnišnične okužbe
Bolnišnične oz. nozokomialne okužbe so posebna skupina nalezljivih bolezni, ki nastanejo zaradi odpornosti povzročitelja okužbe na zdravila in predstavljajo velik problem sodobne medicine. Bolnišnica ni samo ustanova, kjer bolniki ozdravijo, ampak tudi ustanova, kjer lahko bolni še bolj zbolijo. Najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici predstavljajo ravno bolnišnične okužbe. Preprečevanje in obvladovanje okužb povezanih z zdravstveno oskrbo je pomembna javnozdravstvena prednost, zato smo se te teme dotaknili tudi v našem seminarju. Prav tako pa smo opisali tudi primer okužbe z MRSA, ki je eden najpogostejših povzročiteljev bolnišničnih okužb. Opredelitev pojma in javnozdravstveni problem Bolnišnične okužbe (BO) so opredeljene kot okužbe, ki se pojavijo 48 ur ali kasneje po sprejemu v bolnišnico ali neko drugo zdravstveno ustanovo ali ustanovo, ki izvaja zdravstveno dejavnost (zdravilišča, domovi starejših občanov, zavodi za invalidno mladino itd.) in so v neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti. V času sprejema v bolnišnico te okužbe niso bile prisotne niti niso bile v inkubacijski dobi. Zbolijo lahko bolniki ali pa zdravstveno osebje. Povzročajo jih različni mikroorganizmi, najpogosteje so to okužbe z izjemno odpornimi, trdovratnimi in hitro prilagodljivimi mikroorganizmi v bolnišničnem okolju. BO nastanejo kot posledica zaporednih kompleksnih […]
Ukrepi proti kajenju
Kajenje, ena izmed glavnih razvad v naši sodobni družbi, ostaja podcenjen dejavnik tveganja za mnoge bolezni in prezgodnjo smrt. Problem se zdi toliko večji, ker na uživanje tobačnih izdelkov ni »odporen« nihče, niti mladostniki, skoraj še otroci. Posledice na zdravju lahko čutijo tako aktivni kot tudi pasivni kadilci. Država se bolj ali manj uspešno bojuje proti epidemiji kajenja z raznimi kampanjami in zakoni. Problem kajenja Kajenje tobaka je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja, ki ga lahko preprečimo. Za posledicami kajenja umre približno polovica kadilcev. Dokazano je, da kajenje pomembno prispeva k nastanku določenih bolezni, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srčnožilnega sistema in dihal. Vodilni vzrok smrti v zadnjih letih so bolezni srca in ožilja, kar se posebej izrazi sploh v populaciji starostnikov. Kadilci tako preživijo določena leta v slabšem zdravstvenem stanju in manj kvalitetno kot nekadilci. Povprečno kadilci umrejo 16 let prej kot nekadilci. Kajenje vpliva tako da posameznika kot na družbo, bodisi v zdravstvenem bodisi v finančnem smislu. Pomembno je, da si prizadevamo izvajati uspešne protikadilske kampanije in ukrepe, saj tobačna industrija uporablja številne pristope, izdelke in trike, da bi privabila in obdržala kar največje število uporabnikov tobačnih izdelkov. Tobačna industrija si zagotavlja […]
Malnutricija pri starostniku
UVOD Prehrana igra v življenju posameznika pomembno vlogo, saj vpliva na njegovo zdravje, fizične in kognitivne funkcije, vitalnost ter dolžino življenja. Rečemo lahko, da je uravnotežena prehrana ključ do dobrega počutja, kadar pa je posameznik ni deležen, se posledice lahko odražajo na njegovem zdravju. Malnutricija je pomemben svetovno zdravstveni problem, ki prizadene 5 – 60% starostnikov, večinoma kronično bolne in tiste, ki bivajo v različnih institucijah. Na žalost pogosto ostane neprepoznana in s svojo prisotnostjo vpliva na poslabšanje akutnih ali kroničnih bolezni bolnika. V Ameriki so leta 1988 z raziskavo ugotovili, da je kar dve tretjini smrti povezanih s slabimi prehranskimi navadami. Predstavili bomo nevarnosti, ki jih za starostnika predstavlja slaba prehrana. Vseh sprememb, ki jih opazimo pri starostniku, ne moremo pripisati zgolj neuravnoteženi prehrani, saj svoj delež prispevajo tudi različni fiziološki procesi. Tako bomo na začetku posvetile nekaj vrstic pregledu fizioloških procesov staranja in posledičnih sprememb telesne sestave, nato pa bo beseda tekla o vzrokih, dejavnikih tveganja in klinični prezentaciji najpogostejših vrst malnutricije pri starostniku. Sestavek bomo zaključile s prikazom zdravljenja malnutricije. STAROSTNE SPREMEMBE, KI VPLIVAJO NA PREHRANO Spremembe v telesni zgradbi S starostjo pride do pomembnih sprememb v telesu, ki vplivajo na prehranske potrebe posameznika. V času od […]
Materino mleko
Uvod – dojenje Dojenje je naraven in učinkovit način prvega hranjenja. Med načini hranjenja novorojenčka in dojenčka ločimo tri: izključno dojenje (otrok prejema samo materino mleko, brez druge hrane ali tekočine, z izjemo od zdravnika predpisanih učinkovin), delno dojenje (otrok občasno prejme umetno hrano, vodo) in zalivanje (hranjenje s formulami). Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in številnih strokovnih odborov priporočajo izključno dojenje prvih 6 mesecev življenja, nato pa ob ustrezni dopolnilni prehrani vse do drugega leta, lahko tudi dlje. Sestava materinega mleka Materino mleko se tekom laktacije spreminja in prilagaja rasti in razvoju otroka. Prva stopnja se imenuje kolostrum oziroma mlezivo in nastaja že pred porodom do 3. ali 4. dne življenja. Vsebuje visoke koncentracije imunoglobulinov, laktoferina, lizocimov, vitaminov, rudnin, antioksidantov in različnih beljakovin in zagotavlja dobro zaščito novorojenčka pred okužbami. Naslednja stopnja je prehodno mleko, ki se izloča do 14. dne in ima še vedno nekaj značilnosti kolostruma, količinsko pa ga je veliko več. Nekje od 15. dne dalje začne nastajati zrelo mleko. Energetska vrednost slednjega je okoli 69 kcal/dL, višjo kalorično vrednost pa ima mleko mater nedonošenčkov. S časom v materinem mleku narašča koncentracija maščob, sestava teh pa je bistveno drugačna kot v kravjem mleku, med drugim vsebuje dokozaheksaenojsko […]
Alkoholizem
Uvod Škodljivo pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki vpliva na posameznika, njegovo družino in celotno družbo. Kar se tiče registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca smo Slovenci v vrhu lestvice držav EU, zato moramo razmisliti o ukrepih, s katerimi bi osvestili prebivalce in zmanjšali porabo alkohola. Celovit prikaz področja Vpliv alkohola na zdravje Alkoholna pijača je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola. Prekomerno uživanje alkohola ima mnoge učinke na organizem, ki jih delimo na posredne (prometne nesreče, pretepi, poškodbe, padci, vpliv na družino in okolje…) in neposredne (duševne in vedenjske motnje, alkoholna polinevropatija, miopatija, gastritis, jetrna bolezen, kronični pankreatitis, kardiomiopatija, fetalni alkoholni sindrom, zastrupitev…). Med kazalce škodljive rabe štejemo hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov ali določenih diagnoz (npr. ciroza, alkoholna psihoza…), začasne odsotnosti z dela ali obiske v specialistični ambulanti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, umrljivost zaradi neposrednih vzrokov ali določenih diagnoz. Slika 1: Posledice prekomernega uživanja alkohola Statistični podatki za Slovenijo Med letoma 1981 in 2005 je bila vsako leto presežena kritična meja desetih čistih litrov alkohola na prebivalca, kar pomeni veliko tveganje za razvoj škodljivih posledic. V Sloveniji je leta 2008 registrirana poraba čistega alkohola znašala 9,4 litra na prebivalca […]
Zahvala ordinacijam
Število ordinacij na slovenskem portalu za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo – NajZdravnik se veča iz dneva v dan. Z nami sodeluje že več kot 300 ordinacij iz celotne Slovenije! Obiskovalci portala lahko izbirate med preverjenimi ponudniki zasebnih zdravstvenih storitev. V iskalniku lahko zdravnike iščete glede na njihovo specialnost in lokacijo. Iščete lahko med naslednjimi kategorijami: Abdominalna kirurgijaAkupunkturaAlergologijaDentalna medicinaDermatovenerologijaDružinska medicinaEndokrinologijaFizikalna in rehabilitacijska medicinaFizioterapijaGastroenterologijaGinekologija in porodništvoInterna medicinaKardiologijaMaksilofacialna kirurgijaMedicina dela, prometa in športaNefrologijaNevrologijaOftalmologijaOkulistikaOnkologija Ekipa portala NajZdravnik se zahvaljuje vsem slovenskim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so bili pripravljeni deliti svoje ordinacije in medicinske centre na našem portalu. Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Urinska inkontinenca
Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pri obeh spolih, velja pa za eno izmed najpogostejših obolenj ženske populacije. Povzroča zdravstvene, higienske in socialne težave ter pomembno zniža kvaliteto življenja. Glede na naravo inkontince ločimo stresno urinsko inkontinenco, ki je najpogostejša, sledita ji mešana in urgentna urinska inkontinenca. Na podlagi vzroka inkontinence se odločamo za zdravljenje, ki lahko predstavlja le spremembo življenjskega sloga, včasih pa je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje. Epidemiologija Pojavnost urinske incontinence je težko natančneje določiti. V splošnem velja, da je pojavnost med nenosečimi ženskami, ki so starejše od 20 let, med 10-17%. Pri ženskah starejših od 65 let prevalenca naraste na več kot 50%. Dejavniki tveganja Dejavnike tveganja za nastanek urinske inkontinence lahko v grobem razdelimo na prirojene in pridobljene. Prirojena dejavnika tveganja: Starost: Prevalenca in stopnja urinske inkontinence naraščata s starostjo. Pred 35. letom je incidenca približno 3% medtem, ko po 60. letu naraste na približno 38%, saj s starostjo postopno prihaja do oslabitve mišic medeničnega dna in mišic zapiralk. Prav tako ima v starosti večji delež žensk pridružena obolenja, ki pripomorejo k urinski inkontinenci.Pozitivna družinska anamneza: Zaznana je bila nekoliko večja verjetnost za razvoj urgentne inkontinence ali prekomerno […]
Zdravo staranje
Uvod Ločimo biološko (upad duševnih in telesnih sposobnosti) in kronološko (leta življenja) starost organizma – pri slednji ločimo tri kategorije: Mlajše starejše osebe: 65-74 letStarejše starejše osebe: 75 – 84 letZelo stare osebe: > 85 let Poznamo še funkcionalno (položaj v družbenem okolju in človeka uporabnost v družbi) in doživljajsko oziroma psihološko starost (star si, kolikor se počutiš). NARAVNO / FIZIOLOŠKO STARANJE je postopno harmonično slabljenje življenjskih funkcij pri ohranjanju adaptiranih in kompenzatornih mehanizmov, ki omogočajo njegovo ravnovesje na novem nivoju. PATOLOŠKO STARANJE je proces okvarjenih ali oslabljenih mehanizmov prilagoditve na nove fiziološke lastnosti in potrebe starega organizma, zaradi česa prihaja do disharmonije in bolezni. ZDRAVO ALI AKTIVNO STARANJE je proces, ki prebivalstvo spodbuja k krepitvi zdravja, vključenosti v družbo ter ohranjanju občutka varnosti. Cilj zdravega staranja je, da ostanemo čim dlje telesno in družbeno aktivni, samostojni in neodvisni, vendar čustveno povezani z okolico. Bolezen ali stanje, ki na koncu povzroči smrt, naj bi bilo čim krajše, sama smrt pa dostojanstvena in brez bolečin. USPEŠNO STARANJE je usklajeno delovanje vseh treh komponent: preprečevanje bolezni, krepitev kognitivne in telesne dejavnosti ter poudarjanje pomena medsebojnih odnosov. Raziskave življenjskih zgodb starih oseb, ki so dosegle kakovostno starost, so pokazale, da je za uspešno […]
Socialne mreže in zdravje
Uvod Socialne mreže nudijo ljudem oporo, ki je eden od temeljev zdravja. Gre za mrežo socialnih odnosov, ki se gibljejo okrog ene osebe. Socialna opora deluje na individualni in tudi družbeni ravni. Socialne mreže so lahko sestavljene bodisi iz ožje, širše družine, partnerjev, prijateljev, ali sodelavcev in kolegov. Pripadnost enemu takemu omrežju, kjer se vrši komunikacija, daje človeku občutke sprejetosti, spoštovanja. Oseba si svojo socialno mrežo širi s sklepanjem osebnih vezi. Osebne vezi delimo na močne in šibke-delitev glede na moč. Med močne osebne vezi spadajo tiste med družinskimi člani, ožjimi sorodniki, prijatelji (zagotavljajo intimnost, odkritost, vzajemne storitve; to nam daje več opore kot šibke vezi)-lahko bi jih imenovali tudi čustvene vezi. Šibke vezi pa so tiste, ki ji redkeje ohranimo, nanje kar pozabimo (npr. med sodelavci, s katerimi ne delamo neposredno)-lahko jih imenujemo tudi nečustvene vezi. Vendar imajo tudi te šibke vezi svoje prednosti: omogočajo socialno mobilnost, zahtevajo manj truda za vzdrževanje. Opora, ki jo dobimo od osebnih vezi je lahko tudi delna ali neustrezna, lahko gre tudi za t.i. latentno oporo (npr. soseske, v kateri živimo). Ta pa omogoča intimnost in daje občutek pripadnosti. Značilnosti socialnih mrež: pogostost (medosebnega stika, nevizualnega kontakta, sodelovanja) večrazsežne vezi,trajanje, intimnost. Struktura socialnih mrež: vzajemnost […]
Biomonitoring
Uvod Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, tekočinah, celicah ali biokemijskih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma različnim kemikalijam. Kadar govorimo o merjenju koncentracij snovi v krvi, urinu, semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, je to humani monitoring (biomonitoring v ljudeh). V primeru, da ugotavljamo prisotnost snovi v drugih živih bitjih, predvsem v rastlinah, pa govorimo o ekološkem monitoringu (biomonitoring okolja). Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, še posebej ko gre za dolgotrajno izpostavljenost nizkim koncentracijam. V Sloveniji se je v letu 2010 zaključil pilotni monitoring, v okviru katerega so spremljali koncentracije določenih onesnaževalcev. Tedaj so na podlagi izkušenj monitoring razširili do leta 2014, tako da bo v tem 7-letnem obdobju izvajanja geografsko pokril celotno Slovenijo. Rezultati monitoringa so prikazani v nadaljevanju objave na blogu. Z biomonitoringom pridobljeni rezultati so osnova za opredelitev referenčnih vrednosti in obremenjenosti ljudi z določenimi onesnaževali, ki se nahajajo v okolju. Pred izvajanjem biomonitoringa so bile že opravljene določene delne raziskave v posameznih okoljih, kjer je zaradi onesnaženja okolja prisotnost določenih snovi v okolju večja. Namen biomonitoringa je pridobiti podatke kot osnovo za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje vpliva […]
Hrup v urbanem okolju
Opredelitev hrupa Hrup je vsak nezaželen ali neprijeten zvok, ki kvarno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in škodljivo vpliva na okolje. Okoljski hrup v stavbah, v katerih ljudje živimo in delamo in okrog njih, postopoma in stalno narašča v svoji veličini in raznolikosti kot se seveda razrašča civilizacija. Danes si težko predstavljamo mobilnost brez uporabe cestnega in železniškega prometa, vozil, ki potujejo po vodi ali zraku. Uporaba sredstev, ki jih uporabljamo za potovanja iz kraja v kraj, je vzrok masivne in različne izpostavljenosti hrupu. Število in intenziteta teh faktorjev hrupa spravlja naše življenjsko okolje v stalen in včasih neznosen stres. Hrup pa ni le posledica prometa, temveč na nekaterih lokacijah tudi industrijske dejavnosti, le da sta v tem primeru raven hrupa in število ljudi, ki je obremenjeno z njim, manjša. Škodljive učinke hrupa razdelimo na štiri ravni: raven od 40 – 65 dB (lahko povzroča psihične motnje, utrujenost, razdražljivost, nelagodno počutje, slabše spanje),raven od 65 – 85 dB (poleg prejšnjih motenj pride do neskladja delovanja organskih sistemov: poviša se srčna frekvenca, krvni tlak in sladkor, bazalna presnova in napetost v mišicah, motnje periferne prekrvavitve, […]
Elektronske cigarete
Definicija in pomen za zdravje Elektronska cigareta (eCigareta, e-cigareta) ali tudi elektronski inhalator oz. osebni inhalator, je elektronska naprava, ki simulira občutek kajenja klasične cigarete in je alternativa klasičnim tobačnim proizvodom. Za razliko od klasične cigarete, elektronska cigareta ne proizvaja dima temveč paro, ki vsebuje nikotin (pri uporabi brez-nikotinskih eTekočin v pari NI nikotina). Elektronska cigareta deluje tako, da s pomočjo segrevanja spreminja eTekočino oz. polnilo iz tekočega stanja v aromatično paro, podobno dimu. Para, ki jo proizvede elektronska cigareta, vsebuje le nekaj poznanih snovi, za katere velja, da niso strupene in so varne za človeško uporabo. Vse snovi, prisotne v e-cigaretah, z izjemo nikotina, se uporabljajo v prehrambeni in kozmetični industriji. Elektronska cigareta uporabnikom omogoča vnos nikotina v telo na skoraj enak način kot pri uporabi navadne cigarete. Pogostokrat je označena (čeprav to ne velja uradno) kot pripomoček za odvajanje od kajenja oz. kot nadomestek tobaku ter klasični cigareti. Uporabniki elektronske cigarete se pogostokrat rešijo odvisnosti od nikotina tako, da postopno zmanjšujejo vsebnost nikotina v e-tekočinah in nato opustijo tudi uporabo elektronske cigarete. Na trgu se pojavlja veliko število različnih elektronskih cigaret, ki se razlikujejo po kvaliteti, obliki in načinu delovanja. Poleg vseh opisanih lastnosti pa velja, da je […]
Duševne bolezni
Uvod Duševna bolezen oz. duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja, prizadetosti spoznavanja in spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slabše, manj učinkovito rešuje vsakdanje probleme. Duševne bolezni so pogoste. Ocenjujejo, da za njimi trpi približno 25 % odraslega prebivalstva, skoraj polovica pa jih ima istočasno več kot eno duševno bolezen. Bolezen lahko izbruhne v vsakem starostnem obdobju in pogosto poteka v epizodah. Poslabšanja lahko sprožijo stresni dogodki in drugi dejavniki. Diagnostika duševnih motenj je zapleten in kompleksen proces, ki zahteva spretnost izkušenega zdravnika specialista psihiatrije. Diagnoza je sicer subjektivna (razni testi), vendar vse bolj sloni na dokazih in znanstvenih dognanjih zadnjih desetletij. Duševne motnje zdravimo s psihiatričnimi zdravili in psihoterapijo, s prilagajanjem in spreminjanjem življenjskih okoliščin, urejanjem odnosov s pomembnimi osebami, s podporo bolniku in njegovim bližnjim, z edukacijo o bolezni in zdravljenju itd. Vzroki duševnih bolezni Za nastanek duševne bolezni ni specifičnega vzroka. Bolezen naj bi bila kombinacija dednih in okoljskih vzrokov. Dedne lastnosti: Duševne bolezni so bolj pogoste pri ljudeh, katerih svojci imajo duševno bolezen. Ti ljudje lahko imajo genetsko predispozicijo za razvoj duševne bolezni, določena življenjska situacija pa lahko potem sproži potek bolezni.Biološki vzroki: […]
Kaj je telerehabilitacija?
Uvod Telerehabilitacija je podaljšek rehabilitacije, saj omogoča bolje nadzorovano rehabilitacijo bolnika na domu. Z razvojem vizualnih tehnologij, tehnologij zaznavanja premikov in vedno cenejšega širokopasovnega interneta ter zmogljive opreme je vedno manj ovir in vedno več možnosti za telerehabilitacijo. Zaradi prepolnih rehabilitacijskih zavodov moramo iskati rešitve te problematike. Telerehabilitacija nam omogoča nadzor primerno izbranih bolnikov in njihovega procesa rehabilitacije na njihovem domu iz rehabilitacijskega centra, zaradi česar se sprostijo postelje in oprema v samem centru, cena dolgotrajne rehabilitacije pa se zniža. Po drugi strani pa tudi bolniku omogoča izvajanje procesa, ki je v večini primerov zelo dolg, v svojem domačem okolju v krogu družine, ki lahko bolniku tako nameni več pozornosti in podpore. Telerehabilitacija Telerehabilitacija pomeni prenos rehabilitacijskih storitev preko telekomunikacijskih mrež, npr. telefonskega omrežja ali interneta. Večina storitev spada v dve kategoriji – klinična ocena (bolnikovih funkcionalnih zmožnosti v njegovem okolju) in klinična terapija. V nekaterih vejah rehabilitacije tovrstni pristopi že zavzemajo svoje mesto. To se dogaja predvsem na področjih nevropsihopatologije, govorne patologije, avdiologije, okupacijske terapije in fizioterapije. Telerehabilitacija omogoča redno terapijo tudi ljudem, ki zaradi svojega stanja ali velike oddaljenosti ne morejo na kliniko dovolj pogosto. Večina telerehabilitacije sloni na vizualni komponenti. Najbolj pogosto uporabljane tehnološke rešitve vsebujejo uporabo […]
Akrilamid v živilih
Uvod Strokovnjaki v zadnjem času posvečajo precejšno pozornost akrilamidu v živilih. Gre za pomembno kemično spojino (CH2=CHCONH2), ki nastane kot posledica obdelave živil bogatih z ogljikovimi hidrati pri visoki temperaturi in se uporablja v industriji pridelave poliakrilamidov. Snov se po zaužitju hitro in obsežno resorbira iz gastrointestinalnega trakta in se porazdeli po celem telesu, najdemo pa jo tudi v blatu in materinem mleku. Stroka ja postala pozorna na spojino predvsem zaradi številnih poklicnih in naključnih izpostavljanj pri ljudeh. Ugotovili so, da je le ta toksična, kancerogena, ima pa tudi reproduktivne in genotoksične škodljive učinke. Akrilamid je v hrani prisoten odkar se živila obdelujejo na visokih temperaturah je zato težko oceniti ali je akrilamid v hrani enako škodljiv kot iz drugih virov. Glavne značilnosti akrilamida v živilih Največ akrilamida se nahaja v hrani rastlinskega izvora, našli so ga v večini pečenih, ocvrtih in praženih živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Vrsta hraneVrednosti akrilamida (µg/kg)Krompir1312Čips537Piškoti, krekerji, toast423Kosmiči298Koruza218Mleta kava200Pekovski produkti112Čokolada v prahu75Perutnina52Bel kruh50Instant sladke pijače50Hrana na osnovi masla36Morska hrana35Pivo< 30 Tabela 1: Vrednosti akrilamida v živilih. Vpliv akrilamida v živilih na zdravje (Health Implications of Acrylamide in Food). Raziskava iz leta 2002, ki je zajemala naslednje države: Norveška, Švedska, Švica, Velika Britanija in […]
Kaj je tinitus?
Uvod Tinitus je oblika zaznavanja zvoka, ki ga ne sproži odgovarjajoči zunanji zvok in govorimo o fantomskem zvoku. Sem prištevamo še slušne halucinacije, vendar so halucinacije smiselni zvoki, kot so govor, glasba in podobno. V nasprotju s tem tinitus pomeni zvok, ki je popolnoma brez pomena in ga ne moremo natančno reproducirati. Tinitus ni opredeljen kot bolezen, ampak spada med simptome. Povzročijo ga lahko mnogi znani in tudi neznani vzroki. Zanj je značilno, da ima lahko izjemen vpliv na življenje posameznika, saj preprečuje normalno intelektualno delo, ljudje se težko skoncentrirajo, zmanjša kvaliteto življenja in posledično lahko v hudih oblikah pripelje celo do samomora. Hude oblike tinitusa lahko spremlja pretirana občutljivost na zvočne dražljaje, fonofobija in depresija. Torej tinitus na prvi pogled ne deluje kot alarmanten simptom, vendar ga moramo zaradi morebitnih hudih posledic in morebitne nevarne etiologije v ozadju, obravnavati resno in sistematično. V nadaljevanju seminarske naloge bo razloženo, kakšne vrste tinitusa poznamo, kakšna patofiziologija se skriva v ozadju, kako se lotimo diagnosticiranja, kakšna je preventiva in katere vrste zdravljenja poznamo. Epidemiologija Zvonjenje v ušesih bi naj vsaj enkrat v življenju občutilo 80% ljudi. Največja epidemiološka študija o tinitusu je bila izvedena v Veliki Britaniji. V njej so ugotovili, da […]
Motnje spanja
Uvod Motnje spanja so pri starejših lahko sicer pogosto povezane s procesom staranja, a ta povezava ni vedno preprosta. Veliko starejših ima namreč kakovosten spanec vse do konca življenja. Kljub temu pa se omenjene motnje pri starejših redko prepoznajo oz. se jim redkeje namenja pozornost in so tako pomemben izvor skrbi za geriatrično populacijo. Različni dejavniki, kot so upokojitev, smrt v družini, zdravstvene težave ter spremenjen cirkadiani ritem, vodijo do motenj spanja. Ključno je, da razlikujemo motnje spanja od fizioloških sprememb dinamike spanja v poznem življenjskem obdobju. Pri starejših se namreč značilno pojavi vzorec zgodnejše ure spanja in prebujanja, polega tega pa se spremeni tudi arhitektura spanja. Različne motnje so pa kljub vsemu lahko pokazatelj patoloških procesov, zaradi česar zahtevajo primerno obravnavo. Epidemiologija Pri več kot 50 – 80 % starejših posameznikov se težave s spanjem vsaj v neki meri oz. vsaj občasno pojavljajo. Velikokrat te motnje ne dosegajo vrednosti kliničnih kriterijev, da bi se kot take tudi uradno opredelile (10). Med najpogostejšimi motnjami spanja pri starejših je nespečnost. Tveganje zanjo se s starostjo povečuje, ima pa v starosti tudi težji in bolj kroničen potek kot v mladosti. Pri starostnikih se prevalenca nespečnosti giba med 20 – 40 % (v […]
Vpliv klimatskih sprememb na zdravje ljudi
Klimatske spremembe in vzroki Podnebje se je v zadnjih petdesetih letih, po mnenju strokovnjakov spremenilo predvsem zaradi večjih izpustov CO2 plina v ozračje. Ta naj bi se zadrževal v spodnji atmosferi in preprečeval ohlajevanje zemlje. Zemlja se je na ta način v zadnjem stoletju globalno segrela za kar 0.75 °C, približno za 0.18 °C na 25 let. To dogajanje imenujemo globalno segrevanje oz. »greenhouse effect« oz. toplogredni efekt. Visoke zunanje temperature so dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih zapletov in respiratornih zapletov predvsem pri starejših bolnikih. Prav tako so visoke temperature in sončni žarki vzrok za povečano nastajanje prizemnega ozona in drugih škodljivih snovi v zraku, ki na leto povzročijo 1,2 milijona smrti. Poleg tega te škodljive snovi predstavljajo tudi številne alergene, ki so vzrok za 300 milijonov astmatikov po vsem svetu. Segrevanje zemlje poleg povečanja globalne temperature, ima za posledico še dvig morske gladine. Ocenili so, da če se stopi ves led, ki se nahaja na zemlji se bo morje dvignilo za okoli 60 m. To je sicer časovno še zelo oddaljen dogodek, ampak posledice tega v obliki vse pogostejših cunamijev, poplav in v nekaterih predelih sveta tudi selitve prebivalstva so že tu. Ker toplota, ki jo zemlja dobiva od […]
Izpadanje las (alopecija)
Rast in razvoj dlak Lasje oz. dlake rastejo iz lasnih mešičkov (foliklov), ki so značilni za poraščena področja kože. Funkcionalno in anatomsko jih delimo v več odsekov. Bulbus ali lasna čebulica je najgloblji del mešička in večinoma sega v podkožje. Vanj se vrašča lasna papila. V notranjem delu mešička je korenina lasnega stebla. Proti folikularnemu ustju na površini kože si navzgor sledita spodnji in zgornji odsek mešička. Zgornji odsek delimo na isthmus in infundibulum. Na zadnjem delu lasnega mešička sta dve večcelični izboklini. Prva, pilosebacealna, se nahaja v področju isthmusa, kamor se odpira lojnica (glandula sebacea) s svojim izvodilo. Druga, bulge, je v spodnjem odseku mešička, kamor se pripenja mišica naježevalka (m. arrector pili), tvorijo jo zarodne celice (1). Prvi zametki lasnih mešičkov se pojavijo pri plodu med 9. in 12. tednom nosečnosti na obrveh, zgornji ustnici in na bradi. Drugi lasni mešički se razvijejo do 4. in 5. meseca. Novi lasje po rojstvu praviloma ne nastajajo, izjemoma le kot odgovor na hudo lokalno telesno poškodbo (1). Lasna papila nastane iz mezodermalnih celic. Uravnava lasni cikel, njena velikost pa določa premer lasnega stebla. Tvorba lasnega stebla se začne z intenzivno proliferacijo in diferenciacijo zarodnih celic v lasni čebulici (bulbusu) in […]
Začetki portala
Portal NajZdravnik je slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo. Zaradi predolgih čakalnih vrst se veliko Slovencev in Slovenk odloči za izbiro zasebnega zdravnika, saj čakalne dobe tako postanejo krajše, ali pa jih sploh ni. Marsikdaj naletimo na dilemo, katerega zasebnega zdravnika izbrati. Pogosto povprašamo znance in prijatelje, a od vsakega dobimo različno mnenje in premalo informacij, ki bi nas zares prepričale. Ker smo se tudi mi soočali s podobnim problemom, smo ustvarili portal NajZdravnik, ki ponuja vse informacije o ordinacijah na enem mestu. Prednosti portala Prednosti portala NajZdravnik so številne. Na portalu so pregledno zbrane vse informacije o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Dodana vrednost je interaktiven zemljevid, kjer med drugim lahko ponudnike zdravstvenih storitev iščete v svoji neposredni bližini. Kvaliteto opravljenih zdravstvenih storitev lahko na portalu ocenite in komentirate ter s tem pripomorete k lažjim odločitvam ostalih iskalcev storitev zasebnega zdravstva. S hitrejšo izbiro kvalitetne zdravstvene storitve prihranite svoj dragocen čas in denar, saj imate možnost izbirati preverjene in visoko ocenjene ponudnike zdravstvenih storitev. V čem se razlikujemo od ostalih Smo prvi slovenski zdravstveni portal, ki ponuja vse potrebne informacije o zasebnih ordinacijah po Sloveniji. Strnjeni opisi, ogled lokacije, možnost neposrednega kontaktiranja […]
