Zdravo staranje

Zdravo staranje
Blog

Uvod

Ločimo biološko (upad duševnih in telesnih sposobnosti) in kronološko (leta življenja) starost organizma – pri slednji ločimo tri kategorije:

  • Mlajše starejše osebe: 65-74 let
  • Starejše starejše osebe: 75 – 84 let
  • Zelo stare osebe: > 85 let

Poznamo še funkcionalno (položaj v družbenem okolju in človeka uporabnost v družbi) in doživljajsko oziroma psihološko starost (star si, kolikor se počutiš). 

NARAVNO / FIZIOLOŠKO STARANJE je postopno harmonično slabljenje življenjskih funkcij pri ohranjanju adaptiranih in kompenzatornih mehanizmov, ki omogočajo njegovo ravnovesje na novem nivoju. 

PATOLOŠKO STARANJE je proces okvarjenih ali oslabljenih mehanizmov prilagoditve na nove fiziološke lastnosti in potrebe starega organizma, zaradi česa prihaja do disharmonije in bolezni.

ZDRAVO ALI AKTIVNO STARANJE je proces, ki prebivalstvo spodbuja k krepitvi zdravja, vključenosti v družbo ter ohranjanju občutka varnosti. Cilj zdravega staranja je, da ostanemo čim dlje telesno in družbeno aktivni, samostojni in neodvisni, vendar čustveno povezani z okolico. Bolezen ali stanje, ki na koncu povzroči smrt, naj bi bilo čim krajše, sama smrt pa dostojanstvena in brez bolečin.

USPEŠNO STARANJE je usklajeno delovanje vseh treh komponent: preprečevanje bolezni, krepitev kognitivne in telesne dejavnosti ter poudarjanje pomena medsebojnih odnosov.

Raziskave življenjskih zgodb starih oseb, ki so dosegle kakovostno starost, so pokazale, da je za uspešno staranje pomembna stabilnost na področjih telesnega in duševnega zdravja, pa tudi ekonomskega in družbenega stanja ter zdravega okolja.

Predsodki o staranju 

Ker se prebivalstvo stara in ljudje živijo dlje, je v naši družbi vse več starostnikov. Na žalost pa se marsikdo ne zna ali noče povezati z njimi, jih razumeti in poskrbeti, da bi se v naši sredini dobro počutili. Najpogostejši predsodki o starostnikih in staranju so: 

  • Staranje je povezano z duševnim in fizičnim nazadovanjem.
  • Večina starejših ima podobne potrebe: V resnici se razlike s starostjo le še povečujejo, saj stare ljudi bogatijo izkušnje na različnih področjih. Upoštevati moramo tudi razlike med spoloma, etnične skupine, kulturne in verske značilnosti.
  • Ustvarjalnost in družbeni doprinos sta področje mlajših: To zagotovo ne drži, saj talent in kreativnost ne poznata starostnih omejitev. Predsodek je povezan s prisilnim upokojevanjem, ki je lahko za vitalnega starostnika prezgodnje – moral bi se odločiti vsak sam.  
  • Izkušnje starejših so za današnji čas manj pomembne.
  • Starejši želijo imeti mir.
  • Problem so zasedene bolniške postelje: Večino postelj je zasedenih s starejšimi, vendar pa je veliko hospitalizacij nepotrebnih in predvsem predolgih. 
  • Storitve za starejše porabljajo sredstva namenjena mlajšim: Vodilna misel programa svetovne zdravstvene organizacije »starosti prijazno mesto« je, da kar je prijazno starejšim, je prijazno vsem.
  • Izdatki za starejše so razmetavanje sredstev: Tudi starejši plačujejo zdravstveno zavarovanje, zato imajo enako pravico do zdravljenja kot mlajši. 
  • Starejši se ne obnesejo na sodobnih delovnih mestih.
  • »Starega psa ne moreš naučiti novih trikov«
  • Starejši se želijo umakniti.
  • Stvari se urejajo same po sebi: To je največja zmota današnjega časa, brez aktivnega sodelovanja vseh generacij pač ne gre. Stvari je treba urejati, ne pa jih prepuščati da v danosti časa in razmer potekajo brez vizij in nadzora.

Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za zdravje pri starostnikih

BOLEZENDEJAVNIK TVEGANJAVAROVALNI DEJAVNIK
Čezmerna telesna teža in debelostsedeč življenjski stil in visok vnos energijsko goste in hranilno revne hrane
zmanjšane energijske potrebe za 20 %
visok vnos sladkanih pijač in sadnih sokov
slabi socialno-ekonomski pogoji
zdrava prehrana
zmanjšanje velikosti porcij
povečanje količine telesne aktivnosti (aerobne, vaje za moč, vaje za ravnotežje in stabilnost, vaje za fleksibilnost)
Srčno-žilna obolenjačezmerna telesna teža in debelost
nasičena miristinska in palmitinska kislina ter trans maščobne kisline
visok vnos alkohola (velja za možgansko kap)
visok vnos natrija
pomanjkanje antioksidantov
linolna kislina, ribe in ribje olja
nenasičene maščobne kisline, polnovredna žita, nesoljeni oreščki in folati
zelenjava in sadje
zmerni vnos alkohola (velja za srčno kap)
Diabetes mellitus tip 2čezmerna telesna teža in debelost, še posebej abdominalna debelost
telesna nedejavnost
načrtovano zmanjšanje telesne teže pri čezmerno težkih in debelih
redna telesna dejavnost
Rak ustne votline in prebavnega traktakonzervirano (prekajeno) meso
pomanjkanje antioksidantov
povečana telesna teža in debelost
kajenje
žgane pijače
živila, konzervirana z večjimi količinami soli
redna telesna dejavnost
priporočen vnos sadja in zelenjave idr. virov vlaknin
izogibanje dejavnikom tveganja
Rak dojkedebelost
alkohol
redna telesna dejavnost
redno samo-pregledovanje in ginekološki pregledi
Osteoporozavisok vnos alkoholanizka telesna masaprekomerni vnos kuhinjske solivitamin Dtelesna dejavnostkalcij
Pogosti padci in zlomizdravila, ki povzročajo omotičnost in vrtoglavice
slab vid
osteoporoza
telesna vadba za izboljšanje moči in stabilnosti
prilagoditev doma (nedrseče preproge v kopalnici, držala, odstranitev preprek…)
vitamin D, kalcij
Periodontalna bolezenpomanjkanje vitamina C
telesna podhranjenost
tobak
diabetes mellitus
oslabljena imunost
blokatorji Ca-kanalčkov, antiepileptiki, imunosupresivi
ustrezna ustna higiena (ščetkanje 2x dnevno, uporaba zobne nitke, ustne vodice)
Očesne bolezni (glavkom, makularna degeneracija in katarakta)pomanjkanje antioksidantov → fotooksidativne poskodbe in osmotski stres
sladkorna bolezen tip II
kajenje
zadostni vnos proteinov in vitamina A s prehranozadostni počitek oči
zadostna osvetlitev pri gledanju TV-ja in pri delu z računalnikom
Nalezljive bolezni in respiratorne infekcijepomanjkanje antioksidantov v prehrani → oslabljen imunski sistemcepljenje
ustrezna prehrana in higiena
Inkontinencaalkohol, kofein idr. diuretiki ter stimulanti mehurjapovečan vnos vode, gaziranih pijač, čaja, začinjene, sladke hrane in pijačediuretiki, sedativi, mišični relaksantiinfekcije urinarnega traktazaprtjevisok krvni tlak in debelosttrening mehurja
redno uriniranje
zmanjšanje vnosa napitkov, ki povečujejo inkontinenco
Keglove vaje
Artritisi (osteoartritis, revmato. artritis)čezmerna telesna teža in debelost
pomanjkanje antioksidantov
zmanjšanje telesne teže
redna telesna aktivnost
Demencasprožilci Fe, Cu, Zn, Al, ki omogočajo delovanje prostih radikalov
poškodbe glave
bolezni in stanja, ki vplivajo na krvne žile
zdrava telesna teža
zmanjšanje količine tobaka in alkohola
socialna povezanost
vaje za krepitev umskih sposobnosti
Motnje spanjabolečine
srčno popuščanje
povečana prostata
obstruktivna apnea v spanju
sindrom nemirnih nog
ustrezna higiena spanja (izogibanje počitkom tekom dneva, kofeinskih napitkov zvečer, zadostna telesna aktivnost)
Depresijasmrt bližnjegaosamljenost, socialna izolacijadiagnosticirana kronična bolezenupokojitevredna telesna aktivnost
treningi sproščanja
možnost aktivne vključenosti v družbo

Smiselnost in učinkovitost krepitve zdravja pri starejših

Vemo, da so kajenje, visok indeks telesne mase in telesna nedejavnost v starosti napovedni dejavniki obolevnosti in nezmožnosti. Ne samo, da ljudje z boljšimi prehranskimi in telesnimi navadami živijo dlje, ampak je tudi splošna nezmožnost pri njih redkejša ali pa nastopi kasneje v življenju. Zaradi tega je vzpodbujanje zdravega načina življenja še kako smiselno.

Predpogoji za krepitev zdravja pri starejših so:

  • Zavedanje o pomenu zdravega načina prehranjevanja in telesne aktivnosti tako pri posameznikih, kot tudi pri njihovih svojcih, zdravstvenih delavcih s katerimi prihajajo v stik, skrbnikih v domovih za ostarele;
  • Zavedanje o odgovornosti posameznika za svoje zdravje;
  • Vzpodbujanje vključevanja starostnikov v dejavnosti lokalne skupnosti;
  • Dobra podporna mreža lokalnih institucij, nevladnih organizacij in posameznikov;
  • Ustrezne kompetence zdravstvenih delavcev na področju krepitve zdravja starostnikov;
  • Spodbujanje zdravega načina življenja;
  • Zagotovitev ustreznega transporta in dostopa do zdrave prehrane, fizične aktivnosti in socialne vključenosti;
  • Zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za nakup zdravih živil;
  • Zgodnje odkrivanje morebitnih obolenj in ustrezno hitro ukrepanje (ponudba in dostopnost presejanj!);
  • Spodbujanje k prenehanju kajenja in zmanjševanju pitja alkohola;
  • Izboljšanje samopodobe in samozavesti starostnikov;
  • Spodbujanje družbenih stikov, mobilnosti in samostojnosti starejših;
  • Čisto in varno okolje ter pozitiven odnos ljudi do naravnega okolja;

Ukrepi za izboljšanje stanja

Starejši morajo na individualni ravni skrbeti za svoje duševno zdravje, primerno prehrano, rekreacijo, higieno… Pomembno pa je, da se zavedajo svojih omejitev in svoje življenje temu ustrezno prilagodijo.

Nekateri pomembnejši ukrepi:

  • Skrb za duševno zdravje preko širjenja socialnih mrež
  • Zmanjševanje poškodb z urejeno in primerno razsvetljeno okolico ter telesno dejavnostjo in vajami za ravnotežje
  • Dostop do zdravstvenih storitev in pregled nad stanjem in farmakoterapijo

Primeri dobre prakse v Sloveniji

Leta 2007 je začela delovati spletna stran seniorji.info, ki starejših predstavlja ponudbe različnih aktivnosti – od bralnih značk za starejše, učenja uporabe računalnika, kulturnih in zabavnih dogodkov, pa vse do športnih aktivnosti. Stran bo verjetno v naslednjih letih vedno bolj popularna, saj dandanašnji upokojenci še niso tako zelo  vešči uporabe interneta kot bodo tisti, ki se bodo upokojili v naslednjih letih.

Od leta 1986 v Sloveniji deluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje tudi v Mariboru (pod okriljem Andragoškega centra). 

3.12.2012 je bila javnosti prvič predstavljena platforma MATIjA. To je mreža aktivnosti, trženja, informiranja in asistence, ki preko klicnega centra ter mreže organizacij in posameznikov omogoča dostop do informacij, storitev in pomoči predvsem za starejše. Povezuje in podpira prostovoljske in druge nevladne organizacije ter ponudnike storitev in blaga za starejše.

Leto 2012 je bilo med drugim tudi Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. V Sloveniji obstajajo številni projekti,  ki spodbujajo medgeneracijske dejavnosti (npr. Simbioz@, Sadeži družbe), obstaja pa tudi Socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, ki so jo razvili na Inštitutu Antona Trstenjaka.

Starosti prijazna mesta

Starosti prijazna mesta so mednarodni program WHO, pri katerem od leta 2008 sodeluje tudi Slovenija. Začelo se je s 3 največjimi mesti (Ljubljana, Maribor, Celje), sedaj pa so vključeni tudi drugi kraji npr. Ruše, Kobarid,… Cilj programa je uvajanje starostnikom bolj prijaznega načina življenja in odnosa do starejših občanov ter promocija aktivnega staranja.

Pomoč na domu

Pomoč na domu v okviru javne službe je socialnovarstvena storitev, namenjena tistim, ki se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci take oskrbe ne zmorejo. Poleg tega pa obstajajo tudi društva, ki združujejo ljudi s podobnimi težavami npr. Spominčica (demenca), Trepetlika (ekstrapiramidne motnje), ipd. ki nudijo pomoč družinam prizadetih.

Institucionalno bivanje

Domovi za starejše občane so primerni za tiste starostnike, ki jim skrb zase predstavlja hujši problem. Druga rešitev pa so tako imenovana »oskrbovana stanovanja«, ki so  namenjena predvsem tistim, ki se sami ne morejo več v celoti  oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje z večjo ali manjšo pomočjo strokovnega osebja. Ta stanovanja so praviloma v bližini domov za ostarele in imajo s posebnim pravilnikom določene tehnične zahteve glede velikosti, opreme, parkirnih mest, dostopa,… Zagotavljati pa morajo 24-urno nujno pomoč, pomoč pri bivanju, organizirano prehrano, pomoč pri izvajanju dnevnih opravil in higiene, zdravstvenega varstva in nege ter varstvo in pomoč pri ohranjanju oziroma širjenju socialne mreže.

Zaključek

Med nami je vse več starejših, do katerih mladi nimajo primernega odnosa, družba jih stigmatizira, vsem se zdijo odvečno breme. Potrebno bi bilo mladim privzgojiti spoštovanje do njih in vedenje, da so starejši vir naše kulture, tradicije, vere in praktičnega znanja, ki ga ne najdemo v knjigah. Še vedno imamo  na vodilnih položajih veliko starejših, kar jasno kaže na njihovo sposobnost in učinkovitost, k družbi pa lahko prispevajo tudi na drugačne načine: prostovoljstvo, opora družini, varstvo otrok…

S promocijo zdravega staranja bi zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe starostnikov, saj navadno starostnih sprememb, ki prihajajo z zdravim staranjem, ne zdravimo, bolezenske, ki so posledica patološkega staranja, pa! Z daljšanjem življenjske dobe, preživete v zdravju, bi lahko pomagali tudi gospodarstvu, saj bi omogočili podaljšanje poklicnega življenja prek sedanje meje za upokojitev. 

Najboljša »preventiva staranja« je aktivnost, tako telesna kot duševna ter pozitivna samopodoba, torej sprejemanje starosti in ne smiljenje samemu sebi in preštevanje let. Priporoča se torej uravnotežena prehrana, prilagojena telesna vadba, izogibanje kajenju, alkoholu, pretirani farmakoterapiji in dehidraciji, krepitev mentalnega zdravja, samozavesti in gojenje socialnih stikov. Večina starostnikov se z veseljem odzove povabilu na koncerte in druge dogodke, radi sodelujejo v lokalni skupnosti in se učijo od mladih. Resda so včasih malo nespretni pri uporabi moderne tehnologije, vendar jo lahko osvojijo, če je predstavljena na primeren način, to je po manjših sklopih in z več vaje. Vseživljenjsko učenje je pomemben del zdravega staranja. 

Pomembna je tudi podpora organizacijam, ki pomagajo starostnikom pri rehabilitaciji in pomoč svojcem, ki doma negujejo ostarele sorodnike. S tem bi lahko bistveno skrajšali hospitalizacije, saj je tudi okolje pomemben dejavnik pri okrevanju starejših občanov. Obenem bi sredstva namesto za zdravljenje poškodb in padcev lahko porabili za preventivne programe za pravočasno pomoč v primeru slabovidnosti, slabšanja sluha in otežene hoje.

V kolikor bomo mladi starostnike sprejeli kot koristen člen naše družbe in uvajali ukrepe, ki spodbujajo zdravo in varno starost, bomo s tem pripravili tudi boljše pogoje za čas, ko bomo sami vstopali v obdobje starosti.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o vplivu socialnih mrež na zdravje ljudi.

VIRI IN LITERATURA

Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Littera Picta, 2007

Tančič Grum A., Poštuvan V., Roškar S. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010

Gabrijelčič Blenkuš M., Stanojević Jerković Olivera. Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših – pregled stanja. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010

Bilban M. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2008 – zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2008

Voljč B. Zdravo staranje. Prebrano 18.3.2013 na spletnem naslovu: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/433-1.pdf

Pentek M. Uspešno staranje. Prebrano 19.3.2013 na spletnem naslovu: http://www.fidimed.si/uploads/article_document/fidimed_uspesno_staranje.pdf

Ritsatakis A. Demystifying the myths of ageing. World Health Organization: 2008. Prebrano 12.3.2013 na spletnem naslovu: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0006/98277/E91885.pdf

http://www.seniorhealth365.com/

http://www.hawaii.edu/hivandaids/Aging,%20Health%20Risks,%20and%20Cumulative%20Disability.pdf

http://www.cdc.gov/

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/oskrbovana_stanovanja/