Socialne mreže in zdravje

Socialne mreže in zdravje
Blog

UVOD

Socialne mreže nudijo ljudem oporo, ki je eden od temeljev zdravja. Gre za mrežo socialnih odnosov, ki se gibljejo okrog ene osebe. Socialna opora deluje na individualni in tudi družbeni ravni. 

Socialne mreže so lahko sestavljene bodisi iz ožje, širše družine, partnerjev, prijateljev, ali sodelavcev in kolegov. Pripadnost enemu takemu omrežju, kjer se vrši komunikacija, daje človeku občutke sprejetosti, spoštovanja. 

Oseba si svojo socialno mrežo širi s sklepanjem osebnih vezi. Osebne vezi delimo  na močne in šibke-delitev glede na moč. Med močne osebne vezi spadajo tiste med družinskimi člani, ožjimi sorodniki, prijatelji (zagotavljajo intimnost, odkritost, vzajemne storitve; to nam daje več opore kot šibke vezi)-lahko bi jih imenovali tudi čustvene vezi. Šibke vezi pa so tiste, ki ji redkeje ohranimo, nanje kar pozabimo (npr. med sodelavci, s katerimi ne delamo neposredno)-lahko jih imenujemo tudi nečustvene vezi. Vendar imajo tudi te šibke vezi svoje prednosti: omogočajo socialno mobilnost, zahtevajo manj truda za vzdrževanje.  Opora, ki jo dobimo od osebnih vezi je lahko tudi delna ali neustrezna, lahko gre tudi za t.i. latentno oporo (npr. soseske, v kateri živimo). Ta pa omogoča  intimnost in daje občutek pripadnosti.

Značilnosti socialnih mrež:

  • pogostost (medosebnega stika, nevizualnega kontakta, sodelovanja) 
  • večrazsežne vezi,
  • trajanje, 
  • intimnost.

Struktura socialnih mrež:

  • vzajemnost (koliko različni člani mreže sprejmejo in na drugi strani dajo podporo),
  • intenzivnost (kako močan čustven ugoden občutek daje vez),
  • kompleksnost (gre za obseg, v katerem vez daje številne funkcije; več je odnosov, bolj kompleksna je vez),
  • velikost (je zelo pomembna značilnost mreže; večja kot je mreža, več podpore posameznik prejme),
  • gostota  (opredeljena je kot število dejansko prisotnih povezav v mreži glede na število teoretično možnih odnosov; tako imajo goste mreže neposredno komunikacijo med vsemi člani;  nasprotno gre pri redki mreži za neposredno in pogosto komunikacijo nekaj članov med seboj),
  • heterogenost (večje socialne mreže imajo več različnih socialnih
    značilnosti članov mreže in so tudi bolj kompleksne; majhne mreže so bolj homogene).

Posebna entiteta znotraj socialne mreže pa je že omenjena socialna podpora. Socialno podporo nam dajejo ljudje, ki so nam pripravljeni pomagati; na njih lahko računamo. Pomeni skrb drug za drugega, pozornost, pripravljenost pomagati, zaupanje, spoštovanje in nenazadnje tudi konkretno pomoč.

Socialna podpora je lahko:

  • finančna in instrumentalna (neposredna pomoč; pomoč pri opravilih ipd.),
  • informacijska (nasveti, navodila, ki nam pomagajo rešiti težave),
  • podporna (omogoči, da posameznik ceni samega sebe),
  • čustvena (skrb, zaupanje, ljubezen).

Na to temo je bilo kar nekaj raziskav; tako so odkrili, da ljudje prejemajo čustveno podporo predvsem iz širše družine, instrumentalno pa iz ožje. V razvitih (industrijskih) državah prejmejo ljudje instrumentalno pomoč od sebi (socialno, statusno) enakih, v ruralnih družbah pa ta pomoč poteka po hierarhičnih vezeh. Vrsta podpore je odvisna tudi od moči socialnih mrež. Tako bi naj emocionalno podporo dobili od ljudi, ki so nam bliže, instrumentalno pa od ljudi, s katerimi si nismo tako blizu. 

Velik del teh mrež izhaja iz našega neposredna okolja (sosedi), kajti kljub vsej moderni tehnologiji, ki je na voljo se še vedno zatekamo v socialne mreže v svoji neposredni bližini. Izpostaviti pa je potrebno še medgeneracijske vezi, od katerih prav tako dobimo velik delež podpore.

RAZLIKE MED SPOLOMA GLEDE ZNAČILNOSTI SOCIALNIH MREŽ

Splošno je znano da so razlike v socialni mreži moških in žensk precej kompleksne, še posebej glede na starost posameznika. 

Za moške velja da je v njihovi socialni mreži večje število sodelavcev, medtem ko je za ženske značilno manjše število nedružinskih članov. Za slednje prav tako velja da imajo več osebnega stika s svojimi otroci, kot moški.

Moški bi pravtako naj imeli več možnosti za vzpostavitev stikov na delovnem mestu, saj je verjetneje da bo ženskam vzdrževanje odnosa s sodelavci oteženo zaradi druge službe, ki jo imajo doma kot gospodinje in skrbnice otrok, ter starejših. Visoka stopnja izobrazbe je povezana z bolj raznoliko socialno mrežo v kateri je manj družinskih članov.

 Leta 2005 so Kristine J. Ajrouch, Alysia. Y. Blandon in Toni C. Antonucci izvedli raziskavo med 358 moškimi in 482 ženskami, starimi od 40-93 let, v kateri so raziskovali vpliv starosti in socialnoekonomskega statusa na socialna omrežja  moških in žensk. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo ženske v povprečju večjih krog prijateljev in večje število zelo tesnih prijateljev. Moški so imeli v povprečju starejše prijatelje, s katerimi pa so se tudi manj pogosto videvali. Pri obeh spolih je bila visoka izobrazba povezana z večjo socialno mrežo. Pomembno je izpostaviti da, tako starost kot socialnoekonomski status, nista pomembno vplivala na število ljudi v »notranjem krogu«, ki je rezerviran za osebe brez katerih si ne bi mogli predstavljati življenja. To lahko pripišemo dejstvu, da se v »notranjem krogu« ponavadi nahajajo družinski člani: partner, otroci, starši.

Se pa socialna omrežja med seboj tudi razlikujejo: moška socialna omrežja niso enaka ženskim; ženske socialne mreže so sestavljene predvsem iz družinskih članov in prijateljev, moške pa pretežno iz sodelavcev, znancev.

POSLEDICE POMANJKLJIVIH SOCIALNIH MREŽ ZA ZDRAVJE

Pripadnost  socialni mreži in komunikacija dajejo ljudem občutek varnosti, osebne vrednosti, samospoštovanja in ljubezni. Vsi našteti so pomembni dejavniki za ohranjanje in krepitev zdravja. 

Dosedanji dokazi so:

-socialna izolacija in izključitev sta povezana z večjo stopnjo prezgodnje umrljivosti in z manjšo možnostjo preživetja srčnega napada ter  krajšo življenjsko dobo pri rakavih bolezni.

– S pomanjkanjem čustvene podpore smo bolj nagnjeni k depresijam in nevarnostim zapletom med nosečnostjo in imajo večjo  verjetnost za razvoj kroničnih bolezni. 

-slabi medsebojni odnosi vodijo k slabšemu duševnemu  in telesnemu zdravju.

-revščina lahko prispeva k socialni izolaciji in izključitvi.

-dobre socialne vezi omogočajo boljše obvladovanje stresa.

-slabše in omejene socialne mreže povečajo verjetnost za pojav demence za 60%. 

-socialna izolacija je povezana s hipertenzijo, depresijo in  večjo verjetnostjo samomora. 

UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ V PROMOCIJI ZDRAVJA/ZDRAVSTVENIH PROGRAMIH (najpogostejše strategije)

Ker so v raziskavah ugotovili, da so socialna omrežja za zdravje zelo pomembna, je bilo treba razviti strategije za krepitev socialnih mrež. Na ta način pa bi izboljšali tudi zdravje posameznika in družbe. Vplivati je potrebno na mreže samE, vendar pa to ni dovolj; spremeniti, vplivati moramo tudi na širšo skupnost. Strategije, ki so se razvile so: 

1. programi za izboljševanje mrež s pomočjo »naravnih« pomočnikov 

2. programi, ki izboljšujejo mreže in skupnosti s pomočjo (neformalnih) voditeljev-rešujejo težave v skupnosti.

Pri vpeljevanju teh strategij ne smemo pozabiti na splošno izobraževanje ljudi o socialnih mrežah ter možnostih širjenja in krepitve mrež ter podporo za izvajalce teh strategij. Če želimo pomoč pomembnih oseb (»mnenjskih voditeljev«) v skupnosti, si moramo pridobiti njihovo naklonjenost. Najti oz. izobraziti moramo vaditelje in mentorje za programe, ki jih uvajamo, ustanoviti pa je potrebno tudi skupine za samopomoč (delovanje v skladu z našim programom).

V sklopu dveh opisanih strategij so naši cilji naslednji: izboljšati že obstoječe mreže (poskušamo izboljšati odnose), razvijati nove vezi (v premajhnih, pregostih mrežah, oseba, ki rabi podporo, dobi mentorja), uporabiti pomočnike iz skupnosti (prostovoljci iz skupnosti, ki jih izobrazimo) in povečati vključenost skupnosti (naj člani skupnosti sami rešujejo svoje probleme in s tem krepijo svoje mreže).

Pri uveljavljanju teh ciljev se seveda srečujejo s številnimi ovirami. Včasih je v mreži težko prepoznati osebe, ki rabijo podporo; če skušamo vzpostaviti nove vezi z mentorji in skupinami, moramo poiskati te ljudi, zagotoviti dovolj časa in denarja; pomočnike je potrebno izobraziti, kar zahteva čas.

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Ti programi so bili narejeni z namenom omogočiti povezavo starejšim s centrom oskrbe, zlasti z namenom pomoči na domu. TeleHelp program- starostniki so dobili prenosno napravo, ki jih je imela vzpostavljeno povezavo s predhodno vzpostavljenim omrežjem. V primeru pomoči so morali starostniki aktivirati to napravo. TeleCheck Program, pa vsebuje izobražen kader, ki je v povprečju dvakrat tedensko obiskal uporabnika z namenom spremljanja osebe in nudenjem instrumentalne podpore.

Uporabniki obeh programov so imeli nižje stopnje samomora, kljub visoki ogroženosti za samomor oseb, ki so bile vključene v program.

Gre za organizirane ukrepe za  odkrivanje in pomoč ogroženim ljudem, ki imajo težave z življenjem v skupnosti. 

Pri tem programu sodelujejo ljudje, ki med vsakodnevnimi aktivnostmi prihajajo v stik s starejšimi osebami. Te osebe prepoznajo znake, ki se pojavljajo pri ogroženih skupinah (zmedenost, slabo zdravstveno stanje, neurejeno stanovanje… pokličejo na Helpline telefonsko številko in jih povežejo s socialno službo). Na ta način se zmanjšuje socialna izoliranost. 

  • Tele-konference

 S pomočjo tele-konferenc je možno zmanjšati izoliranost in povezati ljudi na geografsko izoliranih predelih. Takšni programi so se vzpostavili v Avstraliji in se izvajajo enkrat tedensko kot organizirani skupinski pogovori preko telekonference, ki uspešno krepijo socialno mrežo. 

  • Skupine za samopomoč

So učinkovite, če se jih posameznik udeležuje vsaj 5 mesecev in posameznik mora imeti vsaj nekaj socialnih veščin, da se lahko vključi v skupino.

Obstajajo skupine namenjene specifični ogroženi skupini (vdove, zdravljeni odvisniki od alkohola,…) ali bolj splošna (namenjena starostnikom). Na srečanjih delijo svoja mnenja, težave, čustvene stiske. V domovih za ostarele imajo varovanci številne programe in delavnice, pri katerih se družijo, zabavajo in ustvarjajo. Posebna oblika je dnevno varstvo, ko starostnik preživi samo dopoldanski čas v domu in se vključuje v različne dejavnosti. Internetne strani za zmanjševanje socialne izoliranosti. SeniorNet in U3A online sta primera. 

SeniorNet izobražuje in omogoča starostnikom dostop do interneta in jim omogoča deliti njihovo znanje in modrost na internetu. http://www.seniornet.org/ 

U3A Online je virtualna univerza tretjega starostnega obdobja za učenje preko interneta. https://www.u3aonline.org.au/ 

  • Zmanjševanje neenakosti  v dohodku in socialne izključenosti vodi k večji socialni povezanosti in boljšemu zdravju prebivalstva. Ravno tako kulturno in politično udejstvovanje omogoča krepitev socialnih stikov. 

V Sloveniji delujejo naslednji programi za povezovanje starejših:

  • Seniorji.info – spletna stran o različnih aktivnostih za starejše
  • Univerza za tretje življenjsko obdobje
  • Medgeneracijsko društvo Drava

DISKUSIJA

Ustrezne socialne mreže so nujne za normalno zdravo življenje posameznika. Današnje družbene vrednote in brezbrižnost ustvarjajo družbo, v kateri tudi sosed ne pozna soseda. Sodobna tehnologija in razmah komunikacijskih orodij navidezno dajejo večjo povezanost med ljudmi, a na žalost ni tako, ljudje vedno bolj živimo en mimo drugega. 

Zdravstvene posledice neustreznih socialnih mrež niso zanemarljive. Zato je morda najbolj smiselno  preprečevati socialno izoliranost. Možnih ukrepov je ogromno, kar pomeni, da ni idealnega. Seveda je pri tem možno uporabiti tudi sodobno tehnologijo, a se moramo zavedati, da le-ta ne more nadomestiti neposrednega medosebnega pogleda in nasmeha. Pomembno bi bilo preučiti učinkovitosti posameznih in uspešne pristope čim bolj razširiti.

Ker ima največ zdravstvenih težav starejša populacija, bi se morali v smisli krepitve socialnih mrež osredotoči predvsem na njih. Tudi drugih, mlajših skupin ne smemo zanemarjati, vendar se moramo zavedati, da imajo te mlajše skupine več možnosti za širitev svojih mrež in krepitev socialnih vezi (otroci in mladostniki v šoli, obšolskih dejavnostih, srednja generacija predvsem v službi).

Ciljano bi morali iskati ogrožene skupine ljudi (predvsem starostnikov), ki imajo šibkejše socialne mreže in zaradi tega več težav (zdravstvenih in drugih-osamljenost). Že res, da obstaja kar nekaj programov, kamor se starejši lahko vključijo, vendar so raziskave pokazale, da se kljub »fizični« vključitvi v neko skupino, določeni vseeno počutijo izolirane (čustveno, zaradi izgube bližnjih). Take posameznike pa je zelo težko identificirati (nekdo bo rekel, češ kaj bo on s še več novimi znanstvi, saj hodi vsak teden na npr. delavnice, ali je tako ali tako v domu za ostarele). Tako razmišljanje pa ni pravilno. Starejši pogosto bolj kot širitev sedanje mreže, rabijo krepitev obstoječih vezi (družinskih-to pa je v današnjih časih težko doseči). 

Rabili bi eno krovno organizacijo, ki bi se ukvarjala izključno s socialnim mrežami na različnih nivojih in starostnih skupinah (v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje), vendar pa bi dejansko delo lahko opravljali na nivoju regij oziroma pokrajin, kjer bi se lahko izoblikovale skupine za prepoznavanje ogroženih v okolju, kajti tudi okolje vpliva na razvitost socialnih mrež in še posebej na njihove značilnosti. Primerni bi bili programi, ki bi vključevali čim večje število oseb, lahko tudi različnih generacij, ki bi s svojimi tako zastavljenimi programi zmanjševali občutek izključenosti in ki bi aktivno spodbujali k širitvi socialnih mrež-ne nujno z besedami »razširite si socialno mrežo« ampak bi to sporočilo širili z aktivnostmi, ki bi ljudi spodbujale k druženju, sodelovanju in medsebojni pomoči.

Ogrožene osebe bi morali aktivno iskati tudi Centri za socialno delo, ki bi se morali bolj ukvarjati s posamezniki, ki potrebujejo pomoč.

Seveda moramo spodbujati socialne mreže tudi pri mlajših. Ampak dejavnosti, kamor se lahko vključijo je zares veliko (obšolske dejavnosti, tudi tiste, ki so zastonj; dejavnosti Zveze prijateljev mladine, Mladinskih, Dijaških sekcij in centrov). V sklopu tega bi se seveda lahko organizirale tudi dejavnosti, ki bi hkrati bogatile življenja tudi starejšim. 

Glavni izziv, ki ga prepoznamo, je kako določiti ljudi, ki potrebujejo pomoč v/pri svoji socialni mreži. To je zelo težko, kajti obstaja zelo veliko spremenljivk, ki vplivajo na to. Vendar pa zaradi tega, problematike socialnih mrež ne smemo zanemariti, treba je iskati načine, kako sedanjo situacijo izboljšati.

V bistvu že zdaj obstaja veliko dejavnosti, skupin, nevladnih organizacij, kamor se lahko vsakdo vključi, če le želi; si s tem krepi in širi svojo socialno mrežo in hkrati širi ter krepi socialno mrežo še komu drugemu. Da se to da, je treba ciljne skupine ljudi informirati. (Tistim, ki pa sami tega ne bi storili, pa je treba pomagati na individualni ravni. In tu je tudi drugi velik izziv: pomoč ne samo v skupnosti, na nivoju populacije, ampak tudi individualni pristop. Težave so seveda tukaj pri ljudeh, ki bi to opravljali, financah, organizaciji. Že z majhnimi prispevki je možno narediti veliko.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o biomonitoringu.

VIRI

  1. Richard Wilkinson, Michael Marmot. Socialne determinante zdravja: Trdna dejstva
  2. Fratiglioni L, Wang HX, Ericsson K, Maytan M, Winblad B. Influence of social network on occurrence of dementia: a community-based longitudinal study.
  3. Robyn A. Findlay. Interventions to reduce social isolation amongst older people: where is the evidence? 
  4. Social Networks among Men and Women: the effects of age and SES (Journal of Gerontology, 2005)
  5. Kawachi I.Social Epidemiology. Oxford universitiy press, 2000