Kajenje, ena izmed glavnih razvad v naši sodobni družbi, ostaja podcenjen dejavnik tveganja za mnoge bolezni in prezgodnjo smrt. Problem se zdi toliko večji, ker na uživanje tobačnih izdelkov ni »odporen« nihče, niti mladostniki, skoraj še otroci. Posledice na zdravju lahko čutijo tako aktivni kot tudi pasivni kadilci. Država se bolj ali manj uspešno bojuje proti epidemiji kajenja z raznimi kampanjami in zakoni.
Problem kajenja
Kajenje tobaka je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja, ki ga lahko preprečimo. Za posledicami kajenja umre približno polovica kadilcev. Dokazano je, da kajenje pomembno prispeva k nastanku določenih bolezni, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srčnožilnega sistema in dihal. Vodilni vzrok smrti v zadnjih letih so bolezni srca in ožilja, kar se posebej izrazi sploh v populaciji starostnikov. Kadilci tako preživijo določena leta v slabšem zdravstvenem stanju in manj kvalitetno kot nekadilci. Povprečno kadilci umrejo 16 let prej kot nekadilci.
Kajenje vpliva tako da posameznika kot na družbo, bodisi v zdravstvenem bodisi v finančnem smislu. Pomembno je, da si prizadevamo izvajati uspešne protikadilske kampanije in ukrepe, saj tobačna industrija uporablja številne pristope, izdelke in trike, da bi privabila in obdržala kar največje število uporabnikov tobačnih izdelkov. Tobačna industrija si zagotavlja pozornost kupcev zaradi mnogih marketinško učinkovitih potez. Gre za navidezno zniževanje cen, privlačno zunanjo podobo embalaže, oglaševanje preko sodobnih medijev (mednarodne revije, časopisi, telefonska sporočila, elektronska pošta, reklamni panoji), sponzoriranje raznih prireditev in dogodkov, prikazovanje kajenja v filmih, povezovanje z modo, vključevanje v kadilske klube, ki nudijo ugodnejši nakup izdelkov itd.
Informirati in zaščititi je potrebno vse; ženske, moške, mladostnike. Slednji predstavljajo še posebno ranljivo skupino, saj se v zgodnjih letih oblikujejo vedenjski vzorci, katerih se bodo držali vse življenje. Kar 80 do 90% odraslih rednih kadilcev je začelo kaditi med adolescenco. Mladostniki so tudi zvesti – le redko menjajo znamko tobačnega izdelka, zato je pritisk proizvajalcev velik, saj že od začetka tekmujejo za čim večji delež med mladostniki v obdobju, ko le-ti začenjajo svojo kadilsko pot. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja tudi na to, da je nadzor nad epidemijo kajenja med ženskami nujen za zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov, saj se delež kadilk povečuje, medtem ko delež moških kadilcev ostaja enako visok ali celo nekoliko upada.
Kajenje med mladimi
V letih 1999, 2003 in 2007 je v Sloveniji na nacionalnem nivoju potekala raziskava ESPAD, istočasno pa še raziskave po posameznih regijah. V raziskavi so sodelovali dijaki 1. letnikov srednjih šol (v zadnji raziskavi rojeni l. 1991), od tega v regiji Maribor 1376 dijakov (741 dijakov, 633 dijakinj). Rezultati za regijo Maribor so pokazali, da je cigarete že kadilo 69% anketiranih. Petina vseh je prižgala cigareto do 11. leta, 90% pa do 14. leta. Do 14. leta je redno kadilo 13,4% dijakov. Zaskrbljujoč je podatek, da je kar tretjina tistih, ki so v zadnjem mesecu pokadili cigareto, kadili tudi marihuano, kajenje pa je povezano tudi z opijanjem, uživanjem kombinacije alkohola in tablet, vdihavanjem hlapov ter tveganim spolnim vedenjem . V letih 2006 do 2010 so se kadilske navade mladih nekoliko spremenile – zgodnje kajenje se je zmanjšalo, redno kajenje pa povečalo.
Kajenje pri odraslih
V starosti od 25 do 64 let kadi 25,6% prebivalcev mariborske regije, med njimi je več moških kot žensk (v razmerju 3:2). Podatek je vzpodbudnejši v primerjavi z raziskavami iz preteklosti, saj je opaziti nekolikšen upad deleža kadilcev – l. 1976 je bilo približno 30%, l. 1978 pa približno 35% kadilcev. Tri četrtine vseh kadilcev kadi redno vsak dan, v povprečju 16 cigaret dnevno. Največji procent kadilcev je v četrti dekadi življenja, nato delež upada. Po cigaretah posegajo predvsem nezaposleni in poklicni industrijski delavci, ki se uvrščajo v nižji družbeni sloj.
Ukrepi proti kajenju v Sloveniji
V Sloveniji smo uvedli številne dokazano učinkovite ukrepe za zmanjševanje rabe tobaka, nazadnje z zelo uspešno prepovedjo kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih, po kateri se je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pomembno zmanjšala.
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) določa ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje. Za izvrševanje slednjih je pooblaščen Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo.
Od avgusta 2007 je prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih in tudi na pripadajočih zemljiščih vzgojnih in izobraževalnih ustanov. Zakon o prepovedi kajenja je nujni del tobačne kontrole. Okolje brez tobačnega dima ni dobro zgolj za kadilce, temveč za celo skupnost. S prenehanjem kajenja na javnih in delovnih mestih se družbena sprejemljivost kajenja zmanjša ali izgine, manj ljudi začne kaditi in več ljudi neha. Učinkovito se zmanjša obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja, predvsem pri gostinskih delavcih, pomembno se izboljša kvaliteta zraka v zaprtih prostorih, privede do zmanjšanja znakov s strani dihal, izboljšanje pljučne funkcije in zmanjšanje obolevnosti. Po zakonu je prepovedana prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Med ostalim so z zakonom določeni še drugi natančni predpisi o dovoljeni vsebnosti škodljivih sestavin, informiranje o tobačnih izdelkih, višina sredstev, nadzor izvajanja zakona in kazenske določbe v primeru kršitve zakona.
31. januarja v Sloveniji obeležujemo Dan brez cigarete ob kateremu se poziva kadilce k prenehanju kajenja. Ob tem dnevu potekajo številne aktivnosti za spodbujanje opuščanja kajenja v različnih krajih po Sloveniji. Prav tako se vsako leto 31. maja tradicionalno obeleži Svetovni dan brez tobaka z izbrano vodilno temo SZO. Za študente medicine je zanimiva zgodovina tega dneva, ker so ga začeli obeleževati študenti medicine v Tuzli v Bosni in Hercegovini 1982. Javnost se poziva na različne aktivnosti in prireditve, ki jih izvajajo IVZ RS, območni zavodi za zdravstveno varstvo in nevladne organizacije.
Leta 2003 je bila ustanovljena Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje (SZTK). Gre za prostovoljno, samostojno združenje nevladnih organizacij, ki še posebej delujejo na področju preventive kajenja tobaka. V okviru SZTK deluje svetovalni Center za opuščanje kajenja, ki nudi različne programe opuščanja kajenja.
Programi opuščanja kajenja
Brezplačni in strokovno vodeni programi opuščanja kajenja pri katerih v Sloveniji spremljamo udeležbo kadilcev in uspešnost opustitve kajenja so svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja, individualno svetovanje in delavnice za pomoč pri opuščanju kajenja ter akcija »Opusti kajenje in zmagaj«. S programi opuščanja kajenja pomembno doprinesemo k zmanjševanju razširjenosti kajenja med različnimi starostnimi skupinami.
Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja, ki deluje pod okriljem CINDI Slovenija, deluje ob delovnikih od 17.00 do 20.00, razen ob praznikih. Objava številke svetovalnega telefona, 080 27 77, je obvezna na vseh tobačnih izdelkih. Telefon je namenjen kadilkam in kadilcem, ki potrebujejo anonimni strokovni nasvet in tudi tistim, ki so s kajenjem že prenehali, vendar pa potrebujejo podporo v času vzdrževanja abstinence. Od leta 2010 telefonsko svetovanje vključuje tudi proaktivno svetovanje, kar pomeni, da strokovno usposobljeni svetovalci večkrat sami pokličejo tiste kadilce, ki so še posebej motivirani za opustitev kajenja, oziroma potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence.
Individualno svetovanje in skupinske delavnice »Da, opuščam kajenje« (nacionalni program CINDI, IVZ RS) se izvajajo v zdravstvenih domovih, ki jih vodijo dodatno usposobljeni zdravstveni delavci.
Mednarodna akcija »Opusti kajenje in zmagaj« je namenjena polnoletnim kadilcem. Sodelujoči kadilci z vsega sveta se od 2. do 29. maja, se skušajo vzdržati kajenja za štiri tedne. Med udeležence, ki jim uspe zdržati v ne-kajenju se razdelijo nagrade, v kolikor je test kajenja negativen. Akcija poteka vsaki dve leti in združuje ljudi neodvisno od njihove starosti, spola, etnične, verske in socialne pripadnosti.
Z namenom preprečevanja začetka kajenja in spodbujanja prenehanja kajenja ministrstvo za zdravje finančno podpira različne programe, ki jih izvajajo mladi za mlade, in druge programe, namenjene preprečevanju začetka kajenja med mladimi ter opuščanju kajenja v vseh skupinah prebivalstva.
Leta 2005 so na IVZ RS v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, zasnovali program opuščanja kajenja za mladostnike. Pripravljen je po vzoru dobrih praks iz tujine in na osnovi mnenj in potreb slovenskih mladostnikov. Program «Proste roke – čista pljuča« je namenjen mladim med 15. in 19. letom, ki kadijo bodisi redno ali občasno in si želijo kajenje opustiti. Izvaja se lahko v šoli ali v mladinskih delavnicah. Pri zasnovi programa so upoštevane značilnosti mladostnikov, zato se program razlikuje od programov opuščanja kajenja za odrasle.
Ena izmed dejavnosti SZTK je mladinsko vrstniško izobraževanje, ki med ostalim zajema promocijo nekajenja z nekadilskimi razredi. Gre za projekt, ki vsebuje informiranje o negativnih učinkih kajenja in debate o kajenju. Otroci podpišejo obljubo, s katero se zavezujejo, da ne bodo kadili in tisti, ki se te obljube držijo, dobijo nagrade. V Sloveniji smo to prakso že izvajali s podpisovanjem »Slovesne obljube«, ki so jo učenci podpisali na začetku šolskega leta. Obstajajo tudi mladinski izobraževalni in rekreacijski tabori, nekadilski festivali za mlade, študentska arena, motivacijske delavnice za mlade,…
Evropska komisija promovira vseevropsko protikadilsko akcijo «HELP – Za življenje brez tobaka«, v katero se vključuje tudi Slovenija. Usmerjena je na mlade in mlade odrasle med 15. in 30. letom. Cilji akcije so promocija življenja brez tobaka, ozaveščanje o nevarnostih pasivnega kajenja in pomoč pri prenehanju kajenja.
Glavni izzivi in kako se soočiti z njimi
Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom je mednarodna pogodba, katere osnovni namen je okrepitev ukrepov za omejevanje epidemije rabe tobaka. Konvencija med države članice, ki so h konvenciji pristopile (med katerimi je tudi Slovenija), pošilja naslednje ukrepe:
– Zaščita politike javnega zdravja pred reklamiranjem in ostalimi pridobitnimi interesi tobačne industrije
– Povišanje cen in davkov za zmanjševanje povpraševanja po tobaku
– Zaščita ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih prostorih in drugih javnih prostorih
– Regulacija vsebine tobačnih izdelkov
– Obveščanje javnosti o vsebini tobačnih izdelkov
– Napisi o škodljivosti tobačnih izdelkov za zdravje na embalaži
– Prepoved uporabljanja izrazov, ki vzbujajo zmoten vtis, da so cigarete manj škodljive, kot so »lahke«, »ultra lahke« ipd.
– Vzgoja, obveščanje in ozaveščanje javnosti pred nevarnostmi kajenja
– Vsestranska prepoved ali omejitev vsakršnega tobačnega oglaševanja, promocije in sponzorstva
– Zdravljenje odvisnosti od tobaka in prenehanje kajenja
– Prepoved ali omejitev brezcarinske prodaje tobačnih izdelkov na mednarodnih mejnih prehodih
– Prepoved nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki na primer z označbami, ki pomagajo določiti njihovo poreklo
– Prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam
– Zagotavljanje podpore za gospodarsko izvedljive nadomestne dejavnosti za delavce v tobačni industriji, pridelovalce tobaka in prodajalce posameznike.
Ukrepi, ki so se v preteklosti izkazali za učinkovite:
- zvišanje cen tobačnih izdelkov
- prepoved kajenja na javnih in delovnih mestih
- prepoved oglaševanja in promocije
- osveščanje, informiranje
- zdravstvena opozorila (embalaža)
- pomoč pri opuščanju kajenja
Izzivi:
- preprečiti začetek kajenja
- pogled na kajenje
- spremeniti navade
- manj pokajenih cigaret
- pomoč pri opuščanju kajenja
Zaključek
V Sloveniji je približno četrtina prebivalcev kadilcev. Kajenje je najpomembnejši preprečljiv dejavnik tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja, saj je povezan z visokim tveganjem za razvoj obolenj srčno-žilnega sistema, dihal ali razvoja neoplazem. Ranljive skupine so predvsem mladostniki in ženske, vendar je nujno,da je z delovanjem tobačne industrije seznanjena vsa širša javnost. Moramo se zavedati njenih marketinških potez in jih ozavestiti, saj bomo le tako lahko zmanjšali družbeno sprejemljivost kajenja in neposredno vplivali na zmanjšanje deleža kadilcev, kar dolgoročno prinese korist tako posamezniku kot družbi.
V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o malnutriciji pri starostnikih.
Vabljeni, da obiščete spletno trgovino Najzdravnik, ki ponuja pestro izbiro sodobnih medicinskih pripomočkov za preprečevanje in zdravljenje bolezni dihal.
Viri
- Poročilo o zdravstvenem stanju prebivalcev Maribora in Podravske regije, februar 2010. Prebrano 30.3.2012 na: URL: http://www.zzv-mb.si/zavod_center_zdravstvenega_varstva_prebivalstva-oddelek-01.html
- Sporočilo za medije: 31. januar – Dan brez cigarete, januar 2012. Prebrano 29.3.2012 na: URL: http://www.zzv-mb.si/zavod_center_zdravstvenega_varstva_prebivalstva-oddelek-06.html
- 31. maj – svetovni dan brez tobaka 2011. Prebrano 29.3. na: URL: http://www.zzv-mb.si/zavod_center_zdravstvenega_varstva_prebivalstva-oddelek-06.html
- Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ul. RS št. 93/07). Prebrano 1.4. na: URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200793&stevilka=4603
- Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje. Prebrano 2.4. na: URL: http://www.tobak-zveza.si/default.asp?lang=sl&tip=vsebina&str=287
- Novak Mlakar D., Maučec Zakotnik J.: Programi opuščanja kajenja. Prebrano 2.4. na: URL:
http://cindislovenija.net/images/stories/cindi/novice/cindi__programi_opuscanja_kajenja_2009.pdf
