Hrup v urbanem okolju

Hrup v urbanem okolju
Blog

OPREDELITEV HRUPA

Hrup je vsak nezaželen ali neprijeten zvok, ki kvarno vpliva na počutje in zdravje ljudi.  Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in škodljivo vpliva na okolje. Okoljski hrup v stavbah, v katerih ljudje živimo in delamo in okrog njih, postopoma in stalno narašča v svoji veličini in raznolikosti kot se seveda razrašča civilizacija. Danes si težko predstavljamo mobilnost brez uporabe cestnega in železniškega prometa, vozil, ki potujejo po vodi ali zraku. Uporaba sredstev, ki jih uporabljamo za potovanja iz kraja v kraj, je vzrok masivne in različne izpostavljenosti hrupu. Število in intenziteta teh faktorjev hrupa spravlja naše življenjsko okolje v stalen in včasih neznosen stres. Hrup pa ni le posledica prometa, temveč na nekaterih lokacijah tudi industrijske dejavnosti, le da sta v tem primeru raven hrupa in število ljudi, ki je obremenjeno z njim, manjša. 

Škodljive učinke hrupa razdelimo na štiri ravni:

  • raven od 40 – 65 dB (lahko povzroča psihične motnje, utrujenost, razdražljivost, nelagodno počutje, slabše spanje),
  • raven od 65 – 85 dB (poleg prejšnjih motenj pride do neskladja delovanja organskih sistemov: poviša se srčna frekvenca, krvni tlak in sladkor, bazalna presnova in napetost v mišicah, motnje periferne prekrvavitve, ravnotežja in vida, privede do razdražljivosti, nejevoljnosti in občutka ogroženosti, do hormonskih motenj, težav s prebavo),
  • raven 85 – 120 dB (poleg prejšnjih motenj povzroča začasne ali trajne okvare sluha – akutne poškodbe so ozdravljive, kronične pa ne) in
  • raven nad 120 dB (že po krajšem času povzroča nelagodje in bolečino). 

VIRI HRUPA V URBANEM OKOLJU

Glavni viri okoljskega hrupa so ceste, železnice, letala, industrija, gradbišča in soseska. Glavni viri hrupa v hiši so ventilacijski sistemi, električne naprave in sosedi. Hrup soseske prihaja iz restavracij, kavarn, diskotek (posneta ali živa glasba), športov povezanih z motorji, igrišč, parkirnih prostorov in laježa psov.

Vir hrupa so lahko tudi rekreacijske dejavnosti, npr. športno streljanje, vožnja z motornimi čolni, motornimi kolesi, vse oblike rekreacije ob uporabi glasbe. Zaradi tehničnih izboljšav so mnogi viri hrupa danes tišji, kljub vsemu pa se hrupu v življenjskem okolju ni mogoče povsem izogniti.

MEHANIZEM DELOVANJA HRUPA NA ZDRAVJE  IN ZDRAVSTVENI UČINKI HRUPA

Stranski učinek hrupa je po WHO definiran kot sprememba v morfologiji in fiziologiji organizma, ki se pokaže kot nezmožnost prenašanja dodatnega stresa  ali povečana občutljivost organizma na blage učinke okolja. Ta definicija zajema znižanje katerihkoli kratkotrajnih ali dolgotrajnih fizičnih, psiholoških ali socialnih funkcij posameznika ali organov. 

Med stranske učinke hrupa spadajo bolečina, naglušnost, tinitus, slabovoljnost, agresija, protestiranje, brezupnost, motnje govora, spanja in vse dolgotrajne ali kratkotrajne posledice – kardiovaskularni problemi, hormonalni (stresni hormoni), motnje metabolizma, imunskega sistema, vpliv na delovno učinkovitost.

NAGLUŠNOST

Naglušnost zaradi zvoka je najbolj razširjena ireverzibilna poklicna poškodba v svetu. Ključna posledica naglušnosti je nesposobnost razumevanja govora v vsakdanu, ki predstavlja resno socialno oviro. Pogost pojav sta tudi tinitus (poklici, koncerti) ali parakusis.

MOTNJE SPANJA

Najpogostejše primarne posledice motenj spanja so: motnje pri zaspanju (podaljšana latenca spanja), budnost, spremembe stopenj spanja ali globine spanja, predvsem redukcija REM-spanja in druge primarne posledice zaradi hrupa (povišan krvni pritisk, srčna frekvenca, vazokonstrikcija). Sekundarni učinki so znižana kvaliteta spanja, večja utrujenost, slabše razpoloženje ali počutje, zmanjšana učinkovitost. Ljudje ki živijo v okolici s povečanim nočnim hrupom imajo tudi večjo porabo sedativov ali uspaval. 

VPLIV NA UČINKOVITOST

Hrup vpliva na kognitivne sposobnosti tako delavcev, izpostavljenih poklicnemu hrupu, kot tudi otrokov, kjer hrup vpliva na številne kognitivne in motivacijske parametre. 

Hrupno okolje lahko povzroči boljšo učinkovitost pri enostavnih nalogah, medtem ko se kognitivna sposobnost zmanjša pri bolj kompleksnih nalogah (naloge, z večjimi problemi, naloge, kjer gre za kompleksen analitični proces). Najbolj prizadeti zaradi hrupa so branje, pozornost, reševanje problemov in pomnjenje. Motnje motivacije so lahko sekundarni učinek prej omenjenih kognitivnih motenj.

SKUPINE Z VEČJIM TVEGANJEM

OTROCI

Zdravstveni problemi, ki se pojavljajo pri otrocih zaradi pomanjkanja spanja so v večini povezani z nočnim hrupom. Težave se pojavijo pri zapletenejših opravilih, zlasti šolskih aktivnostih, ki zahtevajo daljšo časovno zbranost. 

Pomanjkanje spanja se pri otrocih kaže v obliki utrujenosti, težavah s koncentracijo, nižjim pragom tolerance za zunanje dražljaje (razdražljivost), ter z zmanjšano sposobnostjo obvladovanja čustev. Pojavljajo se simptomi, ki so podobni hiperkinetičnemu sindromu.

OTROCI V FAZI UČENJA GOVORA

V fazi učenja govora je bistvenega pomena, da otrok razume in je zmožen obdelati prejete informacije. V kolikor je prisoten hrup, le-ta moti zmožnost razumevanja govora ter posledično upočasnjuje razumevanje, učenje in zmožnost tvorbe besed, stavkov. 

PSIHIATRIČNI BOLNIKI

Psihiatrični bolniki imajo nižji prag tolerance hrupa, zmožnost obvladovanja hrupa pa je odvisna zlasti od vrste motnje kot tudi od same stopnje psihiatrične motnje. V okolju kjer je prisoten hrup je zdravljenje psihiatričnih bolnikov oteženo, zlasti se pojavljajo težave s spanjem ter nezmožnost obvladovanja čustev, kar še dodatno oteži zdravljenje.

SLEPI

Pri slepih je hrup bistveno bolj moteč, saj so od sluha še toliko bolj odvisni kot ostala populacija. Kontinuiran hrup jim onemogoča normalno komunikacijo z okolico in otežuje vključevanje  v družbo.

OBVLADOVANJE HRUPA (NOISE MANAGEMENT)

Cilj obvladovanja hrupa je vzdrževati tak nivo izpostavljenosti, da zdravje in počutje ljudi zaradi hrupa ni moteno. Cilji so tako v prvi fazi razvoj kriterijev in smernic za najvišjo še varno količino hrupa kateri je posameznik lahko izpostavljen ter da uveljavljati obvladovanje hrupa v sklopu naravovarstvenih ter zdravstvenih programov. Naravovarstveni ukrepi glede obvladovanja hrupa:

  1. Previdnostno načelo: V vseh primerih je potrebno hrup zmanjšati do najnižje mere, ki jo je mogoče doseči v določeni situaciji. V primeru da obstaja utemeljen sum, da je zdravje oseb v območju hrupa ogroženo, je potrebno ukrepati že preden je to znanstveno dokazano.
  2. Načelo »Onesnaževalec plača«: Stroški povezani s sanacijo hrupnih dejavnikov se v celoti poravnajo s strani odgovornega za izvor hrupa.
  3. Načelo preprečevanja: Ukrepi za obvladovanje hrupa naj bi se izvajali v taki meri, da bi hrup zmanjšali še pri samem viru. Prostorsko načrtovanje naj bi bilo koordinirano s strani urada za okolje in zdravje.

UKREPI ZA OBVLADOVANJE HRUPA V RS

V Sloveniji obremenjenost s hrupom še ni popolnoma sistematično obdelana, čeprav hrup prizadene veliko število ljudi. Če obremenitev presega mejne ravni hrupa, predpisi upravljavcem virov hrupa nalagajo izvedbo ukrepov za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje:

  • zmanjšanje emisije hrupa na viru, tj. zmanjšanje zvočne moči vira
  • omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami
  • zaščita bivalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken, zvočno izolacijo fasadnih ali obodnih elementov

Pri varovanju okolja pred hrupom je bistveno prostorsko načrtovanje, in sicer predvsem pri

zmanjševanju hrupa cestnega prometa. To urejamo s pomočjo tehničnih ukrepov (porozni asfalt, tišja transportna sredstva), uvedbo omejitve hitrosti prometa v mestnem prometu,

preusmeritev prometa, uvedbo krožnega prometa (hrup ustavljanja in speljevanja avtomobilov na semaforiziranih križiščih), prometne zapore v središču mest, posodobitev voznega parka mestnega prometa, sanacije objektov z večslojnimi okni in protihrupnimi fasadami, protihrupne ograje pri gradnji novih naselij na periferiji.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o problematiki elektronskih cigaret.

LITERATURA

  1. Bilban M. Medicina dela, ZVD, Ljubljana 1999
  2. Guidelines for Community Noise (WHO) http://www.ruidos.org/Noise/WHO_Noise_guidelines_contents.html
  3. WHO: Noise and healt. http://www.euro.who.int/Noise 
  4. WHO: Night noise guidelines dor Europe. http://www.euro.who.int/document/e92845.pdf 
  5. WHO: Guidelines on noise. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs258/en/ 
  6. WHO: Guidelines for community noise. http://www.who.int/docstore/peh/noise/guidelines2.html 
  7. Poročilo o stanju okolja v Sloveniji 1996, 2002. http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/