Vpliv klimatskih sprememb na zdravje ljudi

Vpliv klimatskih sprememb na zdravje ljudi
Blog

KLIMATSKE SPREMEMBE IN VZROKI

Podnebje se je v zadnjih petdesetih letih, po mnenju strokovnjakov spremenilo predvsem zaradi večjih izpustov CO2 plina v ozračje. Ta naj bi se zadrževal v spodnji atmosferi in preprečeval ohlajevanje zemlje. Zemlja se je na ta način v zadnjem stoletju globalno segrela za kar 0.75 °C, približno za 0.18 °C na 25 let. To dogajanje imenujemo globalno segrevanje oz. »greenhouse effect« oz. toplogredni efekt

Visoke zunanje temperature so dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih zapletov in respiratornih zapletov predvsem pri starejših bolnikih. Prav tako so visoke temperature in sončni žarki vzrok za povečano nastajanje prizemnega ozona in drugih škodljivih snovi v zraku, ki na leto povzročijo 1,2 milijona smrti. Poleg tega te škodljive snovi predstavljajo tudi številne alergene, ki so vzrok za 300 milijonov astmatikov po vsem svetu.

Segrevanje zemlje poleg povečanja globalne temperature, ima za posledico še dvig morske gladine. Ocenili so, da če se stopi ves led, ki se nahaja na zemlji se bo morje dvignilo za okoli 60 m. To je sicer časovno še zelo oddaljen dogodek, ampak posledice tega v obliki vse pogostejših cunamijev, poplav in v nekaterih predelih sveta tudi selitve prebivalstva so že tu.

Ker toplota, ki jo zemlja dobiva od sonca, narekuje tudi zračni pritisk in s tem padavine in vetrove so se v zadnjem času spremenili tudi pogoji za kmetijstvo, živinorejo, dostopnost do neoporečne vode. Pomanjkanje teh dobrin ima neposreden in takojšen vpliv na ljudi v obliki lakote, slabe higiene.

Povečana globalna temperatura, poplave, cunamiji, lakota, oporečna voda so pogoji za razvoj številnih okužb. Višja temperatura omogoča, da se bolezni povezane z vodnimi mikroorganizmi in hladnokrvnimi živalmi hitreje prenašajo. Na tak način se lahko geografsko omejena malarija, ki na leto pobije 1 milijon ljudi razširi še na širšo okolico.

Sprememba temperature v zadnjih 50 letih

VPLIVI NA ZDRAVJE LJUDI

Podnebne spremembe bodo vplivale na zdravje ljudi, tako neposredno – v povezavi s fiziološkimi učinki vročine in mraza – kot posredno, npr. s spremembami v obnašanju ljudi (prisilne selitve, več časa preživetega na prostem, itd.), povečanim širjenjem bolezni, ki se širijo s hrano ali prenašalci, ali drugimi vplivi podnebnih sprememb, kot so poplave. Povečanje teh vplivov je bilo v Evropi opaziti v zadnjih desetletjih npr. zaradi vročinskih valov leta 2003 naj bi umrlo več kot 70 000 ljudi. Vendar vse podnebne spremembe ne škodijo zdravju ljudi. V zmernih območjih z milejšimi zimami bo manj ljudi umrlo zaradi mraza. Okolje v prostorih se bo izboljšalo zaradi manj agresivnih načinov ohranjanja primerne temperature v prostorih. Delavci, ki delajo na prostem, bodo bolj produktivni, ker bodo pozimi pod manjšim stresom zaradi mraza. Podaljšana rastna doba, skupaj z močnejšim deževjem, bo spodbudila kmetijstvo in proizvodnjo hrane ter vrtnarjenje in druge dejavnosti na prostem. 

Obolevnost in smrtnost

Glavna skrb v Evropi se nanaša na obolevnost in smrtnost zaradi vročine, ker se povečujeta letna temperatura in zgornja temperaturna meja vročinskih valov, vendar na te probleme vplivajo tudi družbeno-ekonomske spremembe, povezane z rastjo prebivalstva, starostno strukturo (starajoče se evropsko prebivalstvo) in drugimi dejavniki, kot so selitve. Ocenjuje se, da v državah EU smrtnost zraste za 1–4 % vsakič, ko se temperatura dvigne za eno stopinjo, kar pomeni,da bi se smrtnost zaradi vročine do leta 2030 lahko povečala za 30000 smrtnih primerov na leto, do leta 2080 pa za 50 000 do 110 000 smrtnih primerov na leto. Za starejše osebe, ki imajo zmanjšano sposobnost nadziranja in uravnavanja telesne temperature, je tveganje, da umrejo zaradi srčnega infarkta, srčnožilnih bolezni, jetrnih, dihalnih in presnovnih motenj večje. 

Bolezni, ki se prenašajo s hrano

Poleg tega je zelo verjetno, da se bo povečalo število temperaturno občutljivih nalezljivih bolezni, kakor so okužbe, ki se prenašajo s hrano (Salmonella sp. in druge). 

Bolezni, ki se širijo s prenašalci

Veliko pozornosti je bilo posvečene spreminjanju vzorcev bolezni, ki se širijo s prenašalci, v povezavi s podnebnimi spremembami. Predvideva se, da bo zaradi podnebnih sprememb prišlo do sprememb pri širjenju nalezljivih boleznih, ki se prenašajo s komarji ali klopi, ker se bodo spremenili njihova geografska razširjenost, obdobje parjenja in velikost populacije. Prav tako bodo pomembno vlogo še naprej imele spremembe pri uporabi zemljiščin družbeno ekonomski dejavniki (npr. obnašanje ljudi, premiki ljudi in dobrin). 

Problemi, povezani z vodo

Poleg poplav je pomembnih tudi nekaj drugih z vodo povezanih problemov. Ugotovljena je bila povezava med močnim deževjem in številnimi izbruhi bolezni, ki se prenašajo z vodo, zaradi mobilizacije patogenov ali obsežne okužbe vode zaradi poplavljenih kanalizacijskih cevi. Zmanjšanje poletnih vodnih tokov lahko poveča možnosti za bakterijske in kemične okužbe. Visoke temperature vode lahko vodijo tudi do povečanega cvetenja škodljivih alg. Poleg tega lahko povečanje okužb s fekalnimi bakterijami prizadene dovode pitne vode in vodne parke. Hkrati pa lahko pomanjkanje ustrezne vsakodnevne higiene rok (npr. pravilnega umivanja rok), ki je zelo pomembna za zdravje, prispeva k še večim zbruhom nalezljivih bolezni. 

Kakovost zraka

Medtem ko je raven onesnaženja zraka v zadnjih desetletjih močno upadla, so tveganja za zdravje zaradi onesnaženja zraka še vedno velika, zlasti zaradi delcev in ozona. Vendar bo prihodnja politika o kakovosti zraka in podnebju zelo verjetno določala vsa prihodnja povečanja bolezni dihal in smrtnosti. Najbolj pomembni učinki podnebnih sprememb so zelo verjetno povezani z ozonom, ki je največji onesnaževalec v številnih delih Evrope. Natančnih ocen o vplivih podnebnih sprememb na onesnaženje zraka v prihodnosti v Evropi ni, prav tako nedavne študije o onesnaženju zraka (npr. TSAP) niso razčlenile, kako bi podnebne spremembe lahko vplivale na ravni kakovosti zraka.

Alergeni v zraku

Možno je tudi, da se bo povečalo trajanje sezone in alergijskih okužb („seneni nahod“, astma), kar bo vplivalo na neposredne stroške za oskrbo in zdravila ter delovni čas. Pojavijo se lahko tudi drugi posredni vplivi na zdravje zaradi podnebnih sprememb, ki delujejo na druge dejavnike zdravja, kot so kakovost zraka v prostorih in na prostem, raven onesnaženja zraka in narave, nevarne količine in časovni okvir alergenov v zraku, kot sta cvetni prah ali plesen. Prebivalstvo, ki je izpostavljeno morebitnemu tveganju, so otroci in starejše osebe. Vendar bodo ljudje, ki že imajo kronične dihalne težave, kot so astma, hude alergije ali kronična obstruktivna pljučna bolezen, še posebno izpostavljeni tveganju. 

Ultravijolično sevanje

Drugi posredni vpliv podnebnih sprememb na zdravje je povezan z morebitnimi spremembami ultravijoličnega sevanja. Dokazano je bilo, da bodo višje temperature v prostoru vplivale na izbiro oblačil in čas, preživet na prostem, s čimer se bo na nekaterih območjih povečala izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju. 

Duševne bolezni

Znano je, da so psihološki učinki, ki so posledica akutnih bolezni, lahko zelo veliki, zlasti v skupinah z visokim tveganjem, kot so otroci. Povečanje bolezni zaradi škodljivih podnebnih sprememb lahko zato vodi do povečanja pojavov takšnih bolezni. 

IZPOSTAVLJENE IN OGROŽENE SKUPINE PREBIVALCEV

Ker sta zdravje in dobro počutje močno povezana z družbeno-ekonomskimi dejavniki, kot so prihodek, stanovanjske razmere, zaposlitev, izobrazba, spol in življenjski slog, se zaradi vplivov podnebnih sprememb, neenakosti na področju zdravja znotraj in med državami spreminjajo ter vodijo do neenakomerne razporeditve in dodatnih bremen za skupine z nižjimi prihodki ter nekatere ogrožene skupine, kot so otroci, delavci na prostem, starejše osebe, ženske in že bolne osebe. 

MOŽNOST PREVENTIVNIH UKREPOV

Možnih preventivnih ukrepov pri spremembah podnebja:

  • Zmanjšati emisijske izpuste z zmanjšano porabo
    • Manjša uporaba neobnovljivih virov energije
    • Grajenje energetsko varčnih objektov
    • Sončne, vetrne, hidro in druge elektrarne
    • Recikliranje vseh vrst odpadkov
  • Zmanjšati izpuste z uporabo nečesa drugega, kar je manj škodljivo
    • Alternativna goriva za avtomobile
    • Uporaba biomase za ogrevanje
  • Zmanjšati izpuste z uporabo nečesa, kar zmanjša in shrani emisije
  • Pogozdovanje

PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM

V naslednjih 50 letih bodo podnebne spremembe vplivale na gospodarstvo, še posebej na kmetijstvo, energetiko, promet, turizem in zdravstvo. Pospešile bodo izgubo ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prizadele bodo gospodinjstva in podjetja ter predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Vplivi se bodo razlikovali po regijah, najbolj občutljiva bodo priobalna in gorska območja ter poplavne ravnice. 

Prilagoditveni ukrepi 

Nabor možnih prilagoditvenih odzivov je velik in sega od čisto tehnoloških rešitev (npr. obramba pred poplavljanjem morja), prek spremembe vedenjskih vzorcev, do upravljavskih (npr. spremenjene prakse kmetovanja) in političnih odločitev (npr. prostorski predpisi, cilji zmanjševanja emisij). Ker se vplivi podnebnih sprememb razlikujejo med regijami, se razlikujejo tudi prilagoditveni ukrepi. Zato bo njihov izbor in izvajanje predvsem v pristojnosti držav članic in regij. Vloga EU bo v podpori in dopolnjevanju njihovih naporov skozi celovit in usklajen pristop. EU lahko izboljša učinkovitost nacionalnih prizadevanj, zlasti: 

1) v tistih sektorjih, ki so tesno povezani na ravni EU (npr. kmetijstvo, ribištvo, oskrba z vodo, zaščita biološke raznovrstnosti, promet in energetika); 

2) pri čezmejnih vprašanjih, kot je gospodarjenje s povodji in z biotsko raznovrstnostjo; 

3) v prikrajšanih regijah in regijah, ki so jih najbolj prizadele podnebne spremembe. 

Prilagajanje na podnebne spremembe bo vključeno tudi v vse ostale EU politike in bo izpostavljeno predvsem v zunanjih politikah EU v obliki pomoči najbolj prizadetim državam. 

Junija 2007 je Evropska komisija predstavila Zeleno knjigo o prilagajanju vplivom podnebnih sprememb, ki je bila nadaljevanje dela in izsledkov Evropskega programa za podnebne spremembe. Aprila 2009 je sledila naslednja faza, ko je izšla Bela knjiga o zmanjšanju dovzetnosti Evrope za podnebne spremembe, ki določa ukrepe, s katerimi bo EU izboljšala prilagodljivost naravnih in človeških sistemov na vplive podnebnih sprememb in poudarja predvsem:

  • širjenje „baze znanja“ o tveganjih in vplivih podnebnih sprememb;
  • združevanje različnih ukrepov za doseganje najboljšega rezultata;
  • pomoč pri širših mednarodnih prizadevanjih za boljše prilagajanje;
  • sodelovanje z državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Cilji EU so izboljšanje dostopa do večjega obsega podatkov o podnebnih vplivih, ki bo olajšal postopek odločanja; vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij, ki bo omogočal lažji dostop do več virov informacij o vplivih podnebnih sprememb, občutljivih območjih in  najboljših praksah.

Na ravni Slovenije je kot prioriteta izpostavljeno prostorsko načrtovanje kot eno pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam. Ob tem pa tudi trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri, podnebnim spremembam prilagojeno trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi, ohranjanje biodiverzitete in informiranje ter osveščanje javnosti o posledicah sprememb podnebja.

ZAKLJUČEK

V zadnjih letih je vse več govora o klimatskih spremembah, ki so se začele dogajati. Seveda bi lahko rekli, da se klima na Zemlji nenehno spreminja, vendar se morda sedaj nahajamo na neki novi, prelomni točki, ko so te spremembe večje, drugačne in vpliv le teh bolj občutimo. Po začetnem nemem strmenju v te spremembe, si zdaj že priznamo, da imajo klimatske spremembe prav tako vpliv na zdravje ljudi, bodisi preko narave, živali, rastlin ali pa imajo neposreden vpliv na človekovo zdravje. Naposled smo vendarle prispeli do spoznanja, da je čas, da začnemo iskati rešitve za posledice klimatskih sprememb in še več, da se domislimo preventivnih ukrepov. Tako nam na nekaterih področjih to že uspeva, kar smo tudi predstavili v seminarski nalogi, dejstvo pa je, da se moramo še vedno spopadati z visokimi okoljskimi, gospodarskimi, informacijskimi in družbenimi ovirami ter ovirami pri ukrepanju in vedenjskimi vzorci, ki zavirajo izvajanje ukrepov za prilagajanje spremembam. Naj bo naše razmišljanje vsaj droben prispevek pri spopadanju s temi ovirami.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete več informacij o izpadanju las – alopeciji.

VIRI

  1. WHO. Climate change and health.  http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs266/en/ 
  2. EPA. Climate change. Human health. http://www.epa.gov/climatechange/impacts-adaptation/health.html 
  3. ZZV MB. Javnozdravstveni vidiki podnebnih sprememb. http://www.zzv-mb.si/images/2013-04-svetovni-dan-zemlje.pdf http://ec.europa.eu/health/archive/ph_threats/climate/docs/com_2009-147_sl.pdf