Alkoholizem

Alkoholizem
Blog

UVOD

Škodljivo pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki vpliva na posameznika, njegovo družino in celotno družbo. Kar se tiče registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca smo Slovenci v vrhu lestvice držav EU, zato moramo razmisliti o ukrepih, s katerimi bi osvestili prebivalce in zmanjšali porabo alkohola.

CELOVIT PRIKAZ PODROČJA 

VPLIV ALKOHOLA NA ZDRAVJE

Alkoholna pijača je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola. Prekomerno uživanje alkohola ima mnoge učinke na organizem, ki jih delimo na posredne (prometne nesreče, pretepi, poškodbe, padci, vpliv na družino in okolje…) in neposredne (duševne in vedenjske motnje, alkoholna polinevropatija, miopatija, gastritis, jetrna bolezen, kronični pankreatitis, kardiomiopatija, fetalni alkoholni sindrom, zastrupitev…).

Med kazalce škodljive rabe štejemo hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov ali določenih diagnoz (npr. ciroza, alkoholna psihoza…), začasne odsotnosti z dela ali obiske v specialistični ambulanti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, umrljivost zaradi neposrednih vzrokov ali določenih diagnoz.

Slika 1: Posledice prekomernega uživanja alkohola

STATISTIČNI PODATKI ZA SLOVENIJO

Med letoma 1981 in 2005 je bila vsako leto presežena kritična meja desetih čistih litrov alkohola na prebivalca, kar pomeni veliko tveganje za razvoj škodljivih posledic. 

V Sloveniji je leta 2008 registrirana poraba čistega alkohola znašala 9,4 litra na prebivalca oziroma 11,0 litra na odraslega prebivalca (starega 15 let in več). Poleg registrirane porabe alkohola ocenjujejo, da znaša neregistrirana poraba čistega alkohola še dodatnih 5 do 7 litrov na odraslega prebivalca.

Statistični podatki za Slovenijo med letoma 2006 in 2008 so sledeči: 60 – 70% Slovencev naj bi, po nekaterih anketah, bilo zmernih pivcev, 13-20% pa naj bi presegalo dnevne meje manj tveganega pitja. Pri 11% populacije obstaja verjetnost prisotnosti škodljivih posledic pitja ali odvisnosti od alkohola.

Najpogostejši vzrok hospitalizacije pri mladih (10-19 let) so zastrupitve in kratkoročne posledice opijanja. 

V enem letu je bilo hospitaliziranih 3.922 posameznikov, kar je predstavljalo 1,3% vseh hospitalizacij. Hospitalizacije so trajale 92.912 dni, kar je predstavljalo  3,9% bolnišničnih dni.

V letu 2008  je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov umrlo 821 oseb. Stopnja umrljivosti je bila 46,73 na 100.000 odraslih prebivalcev. Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna bolezen jeter (598 primerov).

ALKOHOLNA POLITIKA

Alkoholna politika  se ukvarja z vprašanjem, kaj naj država oz. družba ukrene, da bi zmanjšala škodljive posledice rabe alkohola.  

Vključuje izobraževanje, komuniciranje o alkoholu, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, regulacijo trga alkohola, ukrepe za zmanjševanje škode zaradi alkohola in pomoč posameznikom. 

V slovenski zakonodaji so pomembni štirje dokumenti, ki se nanašajo na alkohol: 

  • Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) – 2003
  • Zakon o medijih – 2001
  • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili – 2002
  • Zakon o varnosti cestnega prometa – 2004

ZOPA

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) iz leta 2003 določa ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola. 

Prodaja alkoholnih pijač ali pijač z dodanim alkoholom je prepovedana osebam mlajšim od 18 let, osebam, ki kažejo očitne znake opitosti in v primeru suma, da bo oseba posredovala alkohol mladoletni ali že opiti osebi ter v avtomatskih samopostrežnih napravah. 

V Sloveniji je prodaja alkoholnih pijač prepovedana med 21. uro zvečer in 7. zjutraj, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena do konca obratovalnega časa. Prodaja žganih pijač je povsod prepovedana do 10. ure.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo v ponudbi imeti vsaj dve vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana tudi v stavbah in zemljiščih, ki opravljajo vzgojno, izobraževalno ali zdravstveno dejavnost, v športnih objektih, kjer poteka športna prireditev (1h pred začetkom in med prireditvijo) ter med delovnim časom na delovnem mestu.

Nadzor nad izvajanjem zakona opravljajo Zdravstveni inšpektorat RS za delo, Tržni inšpektorat RS, Policija in Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

ZAKON O MEDIJIH

Oglaševanje alkoholnih pijač je prepovedano (razen če je z zakonom določeno drugače), kar se v primeru kršitve kaznuje z denarno kaznijo.

ZAKON O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN  IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI

Ta zakon zaobide prepoved prejšnjega zakona in določa pogoje za oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola (žgana pijača).

ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Zakon ureja pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu.

OPREDELITEV DOSEŽKOV V SLOVENIJI

V Sloveniji je na področju zakonov v zadnjem desetletju prišlo do restriktivnejših sprememb, ki poskušajo omejiti porabo alkohola in s tem povezane škodljive učinke. Poleg zakonov potekajo v Sloveniji tudi številni preventivni programi, programi odvajanja in skupine za samopomoč.

NAZIVCILJNA SKUPINATEMELJNO SPOROČILO
MOSAvsi zainteresiraniinformiranje
ANONIMNI ALKOHOLIKI SLOVENIJEalkoholikiostati trezen in pomagati drugim k treznosti
BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTIalkoholikidoseči abstinenco in jo vzdrževati
18 JE ZAKON!trgovci, gostinci, srednješolcipregledovanje osebnih dokumentov pri mladostnikih
0,0 ŠOFERvozniki na slovenskih cestahzmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic
40 DNI BREZ ALKOHOLAvsi zainteresiranisimbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje prekomernega pitja
ALKOHOL NI MOJ IDOLosnovnošolciopozarjanje
ALKOHOL UBIJA. NAJVEČKRAT NEDOLŽNE.prebivalci Slovenijeopozarjanje in poostren nadzor nad prodajo in ponudbo
Z GLAVO NA ZABVAOmladinazabava brez točenja alkoholnih pijač
MLADI VOZNIK – VOZIMO PAMETNO15-24 letinformiranje
… IN OSTALO.
Tabela 1: Nekateri programi in projekti v Sloveniji

UGOTOVITVE IN RAZPRAVA

Alkohol lahko ima negativne posledice na zdravje in družbene odnose, na posameznika, družino, lokalno in širšo skupnost. Pri oblikovanju preventivne alkoholne politike morajo sodelovati vlade, javno zdravstvo in drugi akterji, npr. nevladne organizacije, skupine za samopomoč, šole, delodajalci in sindikati, mediji, pa tudi oglaševalska industrija ter industrija pijač in zabave. Če želimo ustvarjati kulturo, v kateri bo odnos do alkohola odgovornejši, moramo uvideti, da so del reševanja problemov prav vsi akterji in sektorji.

Posledic, ki nastanejo zaradi prekomerne uporabe alkohola, se dandanes premalo zavedamo. Poleg vseh telesnih in duševnih posledic pri posamezniku so pomembne tudi tiste, ki zadevajo celotno družbo in gospodarstvo. Z uspešnim omejevanjem porabe alkohola bi lahko zmanjšali število hospitalizacij in bolniških staležev, povezanih z alkoholno problematiko, in tako vplivali na zmanjšanje s tem povezanih stroškov.

Kljub temu, da imamo več zakonov o alkoholni politiki, menimo, da se ti zakoni ne izvajajo dovolj dosledno s strani države (interesi gospodarskih družb, davek na alkoholne pijače) in posameznika (kultura pitja). 

Ne glede na to, koliko različnih programov in zakonov obstaja, izvajanje le-teh ne bo učinkovito, dokler se ne spremeni slovenska kultura pitja. Kratkoročno sprememb ne moremo pričakovati, z majhnimi koraki pa lahko na dolgi rok dosežemo pomembne premike v razmišljanju posameznika in družbe. 

POVZETEK

Prekomerno uživanje alkohola ima številne negativne učinke na posameznika in družbo. Čeprav imamo zakonodajo in razne programe, ki stremijo k zmanjšanju porabe alkohola, je zavedanje Slovencev še vedno premalo. Dokler si ne moremo predstavljati praznovanja rojstnega dne, brez da bi nazdravili vsaj s kozarčkom, je večina poskusov zmanjšati porabo alkohola zaman. Spremeniti je potrebno zavest in kulturo prebivalstva, kar bo dolgoročno vodilo do zmanjšanja te problematike.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o inkontinenci.

REFERENCE