Materino mleko

Materino mleko
Blog

UVOD – DOJENJE

Dojenje je naraven in učinkovit način prvega hranjenja. Med načini hranjenja novorojenčka in dojenčka ločimo tri: izključno dojenje (otrok prejema samo materino mleko, brez druge hrane ali tekočine, z izjemo od zdravnika predpisanih učinkovin), delno dojenje (otrok občasno prejme umetno hrano, vodo) in zalivanje (hranjenje s formulami). Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in številnih strokovnih odborov priporočajo izključno dojenje prvih 6 mesecev življenja, nato pa ob ustrezni dopolnilni prehrani vse do drugega leta, lahko tudi dlje. (1)

SESTAVA MATERINEGA MLEKA

Materino mleko se tekom laktacije spreminja in prilagaja rasti in razvoju otroka. Prva stopnja se imenuje kolostrum oziroma mlezivo in nastaja že pred porodom do 3. ali 4. dne življenja. Vsebuje visoke koncentracije imunoglobulinov, laktoferina, lizocimov, vitaminov, rudnin, antioksidantov in različnih beljakovin in zagotavlja dobro zaščito novorojenčka pred okužbami. Naslednja stopnja je prehodno mleko, ki se izloča do 14. dne in ima še vedno nekaj značilnosti kolostruma, količinsko pa ga je veliko več. Nekje od 15. dne dalje začne nastajati zrelo mleko. Energetska vrednost slednjega je okoli 69 kcal/dL, višjo kalorično vrednost pa ima mleko mater nedonošenčkov. S časom v materinem mleku narašča koncentracija maščob, sestava teh pa je bistveno drugačna kot v kravjem mleku, med drugim vsebuje dokozaheksaenojsko (DHA) in arahidonsko kislino (AA), ki sta pomembni za razvoj CŽS in očesnega ozadja. V primerjavi s kravjim, je materino mleko beljakovinsko revnejše, vendar pa vsebuje pomembne beljakovine kot so sekretorni IgA (sIgA), ki ščitijo črevesno in dihalno sluznico pred okužbami, laktoferin, ki veže železo in lahko neposredno uničuje določene bakterije, viruse in Candido albicans, serumske albumine, rastne dejavnike, več kot 30 encimov, hormone (inzulin, oksitocin, kalcitonin, prolaktin), nosilne beljakovine za hormone in vitamine ter alfa in beta kazomorfine, ki  imajo pomirjevalni učinek na otroka. V primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino več ogljikovih hidratov, od teh večinoma laktozo, ki v črevesju poveča kislost, s čimer uravnava mikrobiom prebavil, kar ščiti otroka pred okužbami prebavil. V materinem mleku je tudi več kot sto različnih oligosaharidov, glikoproteinov in glikolipidov, ki delujejo kot prebiotiki na katere se vežejo bakterije, kar prepreči vezavo teh bakterij na sluznične receptorje in njihov vstop v telo. (1, 2)

Sestavina/
Lastnost
KolostrumPrehodno mlekoZrelo mlekoMlečna formulaKravje mleko
Voda [g]88,287,487,187,787,8
Ogljikovi hidrati [g]6,66,97,27,24,8
Beljakovine [g]2,01,51,31,53,2
Maščobe [g]2,63,74,13,63,2
Energ. vrednost [kcal]5667696766

Tabela 1: Primerjava sestave in energijske vrednosti ženskega mleka, mlečne formule in kravjega mleka (1).

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA RAST IN RAZVOJ

V primerjavi z dojenčki, ki niso bili nikoli, imajo dojenčki, ki so bili dojeni, ne glede na to kako dolgo, pomembno večjo možnost za dosego pomembnih razvojnih mejnikov v fini in grobi motoriki ob primernem času. Dojenčki, hranjeni s formulami, pridobivajo težo v prvih dveh letih z večjo hitrostjo kot dojeni. Prav tako ocenjujejo, da se za vsak mesec dojenja, tveganje za debelost pri otroku zmanjša za 4 %. Teorije, zakaj je temu tako, so različne; od tega, da dojenje predstavlja večjo prioriteto v družinah, ki dajejo večji pomen zdravemu življenju, do vpliva sestave mleka, saj imajo formule do 70 % večji delež proteinov kot humano mleko, kar na dolgi rok zvišuje koncentracijo inzulina v plazmi in s tem oteži vzdrževanje zdrave telesne teže, ob tem pa proteini v formulah ne vplivajo na rast v dolžino. Zdravi dojeni otroci rastejo prve tri mesece hitreje, kot tisti ki uživajo mlečno formulo in počasneje od tretjega do dvanajstega meseca starosti. (3, 4, 5)

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA INTELIGENCO IN KOGNITIVNI RAZVOJ

Dojenje je dokazano povezano v boljšim uspehom na testih inteligenčnega kvocienta (IQ) in sicer v  povprečju za približno 3,5 točk IQ. Študije, ki so raziskovale vpliv dojenja na razvoj možganov donošenih otrok, so dokazale tudi linearno povezavo med trajanjem dojenja in besednim IQ otrok pri starosti 7 let. Vsak dodaten mesec dojenja je povišal rezultat besednega IQ pri starosti 7 let za 0,4-krat. Ti učinki so bili še večji pri izključnem dojenju: rezultat besednega IQ pri starosti 7 let je bil 0,8-krat višji za vsak dodaten mesec izključnega dojenja do starosti 6 mesecev. Posamezniki, ki so bili dojeni, tudi kasneje v življenju dosegajo boljše rezultate v šoli in imajo višjo izobrazbo. To bi lahko pojasnili z vsebnostjo dolgoverižnih poli-nenasičenih maščobnih kislin v materinem mleku, kot sta dokozaheksaenojska (DHA) in arahidonska kislina (AA), ki vplivata na razvoj možganov. To se kaže predvsem s povečanim volumnom bele možganovine in povečano mielinizacijo pri dojenih otrocih. Dojenčki, katerim so v formulo dodali AA in DHA, so imeli skoraj enak volumen bele možganovine kot dojeni. (6, 7, 8)

Drug vzrok za boljšo kognitivno razvitost pri dojenih otrocih je najverjetneje ta, da matere, ki dojijo, pripisujejo večji pomen spodbujanju otrokovega kognitivnega razvoja. Zaradi tega obstaja povezava med daljšim obdobjem dojenja, ki je pogosto povezan z višjim prihodkom staršev in boljšim akademskim uspehom. (6, 7)

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA VID IN OČI

Glede na to, da so živčna vlakna optičnega živca podaljški aksonov centralnega živčnega sistema, imajo poli-nenasičene maščobne kisline materinega mleka – predvsem DHA, na mrežnico podobno ugoden učinek kot na možgane. V nasprotju s pričakovanji pa so v najnovejših raziskavah opazili znatno večjo debelino stratum opticuma mrežnice, ki je zgrajen iz nevroepitelijskih celic, ki so podaljški optičnega živca, in nakazuje na zdravo nevrotrofijo, pri dojenčkih hranjenih s formulami kot dojenimi. To lahko pripišemo dodajanju AA in DHA v sodobne pripravke formul. (7)

Otroci hranjeni izključno s formulami pa še vedno bolj trpijo za alergijskim konjuktivitisom kot tisti, ki so delno ali izključno dojeni (7).

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA IMUNSKI SISTEM, ALERGIJE IN ASTMO

Posebno v prvih šestih mesecih izključnega dojenja deluje mati kot imunski sistem svojega otroka, saj temu lasten imunski sistem pričenja bolje delovati šele pri starosti tri do štiri mesece (2).

Kot že povedano, vsebuje materino mleko številne imunološko aktivne substance, kot so imunoglobulini, antimikrobni encimi in bele krvne celice. Prav tako vsebuje protivnetne snovi in snovi, ki krepijo toleranco, kot so poli-nenasičene dolgoverižne maščobne kisline, interlevkini in številne druge substance. Obstaja več teorij kako sestavine materinega mleka vplivajo na imunski sistem novorojenčka. Pri eni od raziskav so dokazali, da so alergeni v vdihanem zraku, ki so jih prek mater z mlekom prejeli dojenčki, v njih sprožili  produkcijo regulatornih T limfocitov in inducirali alergen specifično toleranco. Pri drugem mehanizmu gre za to, da patogene, ki jim je izpostavljena mati, prepoznajo njeni T limfociti, ki sporočijo informacijo o patogenu limfocitom B, ti se nato senzibilizirajo in začnejo proizvajati sIgA, ki potujejo v kri, nekatera protitelesa pa nastajajo tudi v sekretornem epiteliju dojk. Protitelesa in delež senzibiliziranih B limfocitov, ki preide v mleko, nato z dojenjem dobi dojenček, pri čemer senzibilizirani limfociti B v njegovem črevesju nadaljujejo s proizvodnjo sIgA. (2, 9)

Sestavine materinega mleka tudi ščitijo prebavila novorojenčka pred nevarnimi mikroorganizmi. Kar 8 % kalorične vrednosti materinega mleka sestavljajo neprebavljivi oligosaharidi, ki delujejo kot prebiotiki in spodbujajo rast specifičnih bakterij kot so na primer bifidobakterije. Nekatere od njih delujejo kot probiotiki in s povzročanjem subkliničnih okužb stimulirajo ugodni imunološki odziv. Pri nedojenih otrocih je omenjenih bakterij skoraj desetkrat manj. Materine črevesne bakterije se lahko iz njene črevesne flore tudi direktno prenesejo v mleko. Dojeni otroci imajo zato pomembno drugačen črevesni mikrobiom od nedojenih, ki imajo svojo črevesno floro pogosteje naseljeno še z drugimi anaerobi in fakultativnimi anaerobi. (2, 9) 

Dojenje je zaradi svojih imunoloških značilnosti povezano z manjšim pojavljanjem astme v otroštvu. Dlje kot ženska doji, manjše je tveganje za nastanek astme pri otroku Vendar pa bo, če ima otrok pozitivno družinsko anamnezo astme, njegovo tveganje za obolenje povišano, ne glede na to ali se doji ali ne. Obstajajo tudi nekatere študije, ki povezujejo dojenje s kasnejšim pojavom ekcema in alergijskega rinitisa. Dojenje po zdajšnjih raziskavah ne predstavlja zaščitnega dejavnika pred prehranskimi alergijami, niti ne predstavlja tveganja za njih. (10)

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA MALOKLUZIJE

Malokluzije je oznaka, ki označuje skupino razvojnih motenj, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov. Anomalije se pojavljajo v kraniofacialni strukturi, ki jo sestavljajo čeljust, jezik in obrazne mišice in lahko povzročajo deformiranost ali izgubo funkcionalnosti. Pozitivni vpliv dojenja na malokluzije v glavnem predpisujemo samemu sesanju, saj je proces sesanja dojke drugačen od sesanja stekleničke. Otroci, ki sesajo dojko, pri tem izvajajo večjo mišično aktivnost, kar sproži pravilnejšo kraniofacialno rast in razvoj čeljusti. Po drugi strani je pri otrocih, ki sesajo iz stekleničke, cucelj velikokrat pretrd, kar povzroča nepravilno lego zob in mehkega neba. Dojenje tudi zmanša verjetnost pojavljanja kariesa. (11)

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA AKUTNI OTITIS MEDIA

Akutni otitis media (AOM) je vnetje srednjega ušesa, ki običajno nastane kot zaplet pri virusni okužbi zgornjih dihal. Najpogosteje se razvije pri otrocih med prvim in četrtim letom (61 % vseh), v razvitih državah pa prizadene 60 % otrok, ki so mlajši od enega leta in 80 % otrok mlajših od treh let in zaradi tega predstavlja veliko breme v javnozdravstveni blagajni. (12)

Dojenje je povezano s 30-40 % manjšim tveganjem za pojav AOM v prvih dveh letih življenja. Eden od razlogov, zakaj je temu tako, je biokemijska sestava materinega mleka, ki vsebuje imunomodulatorne, protivnetne in antimikrobne sestavine, ki otroka ščitijo pred bakterijskimi patogeni, promovirajo rast komenzalnih bakterij, ki tekmujejo s patogeni in ščitijo epitelijske celice pred patogenimi bakterijami. Prav tako vsebuje materino mleko specifično mikrobioto, ki kolonizira dojenčkovo žrelo, usta in srednje uho, kar zmanjša tveganje za razvoj AOM. Za takšno mikrobioto so značilne bakterije rodu Corynebacterium in Dolosigranulum. Pri dojenčkih, hranjenih s stekleničko, pride pogosteje do okužb srednjega ušesa tudi zaradi fizioloških mehanizmov, kot je zastajanja mleka – poolinga, zaradi manjšega podtlaka med sesanjem, kar poveča verjetnost kolonizacije srednjega ušesa s patogeni. (12)

MATERINO MLEKO KOT ZAŠČITA PRED NEKATERIMI KRONIČNIMI BOLEZNIMI

Izsledki številnih raziskav o vplivu dojenja v zgodnjem otroštvu na odraslo populacijo potrjujejo mnoge pozitivne dolgotrajne učinke uživanja materinega mleka v zgodnjem otroštvu v povezavi z razvojem kroničnih boleznih, kot so kronične vnetne črevesne bolezni, celiakija, sladkorna bolezen, debelost, povišan krvni tlak ter nekatere oblike otroških limfomov in levkemij. Izkazalo se je namreč, da se pri ljudeh, ki v zgodnjem otroštvu niso bili dojeni, pogosteje razvijejo omenjene kronične bolezni. (13, 14)

KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI

V patogenezi kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, med katere uvrščamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, sta poleg genetske predispozicije značilna še spremenjena črevesna mikrobiota in prekomeren imunski odziv na bakterije oziroma hrano v prebavnem traktu, kar posledično vodi do močnega vnetnega odziva črevesne sluznice in razvoja simptomov, kot so kronična krvava driska, bolečine v trebuhu, anemija in malabsorpcija. (15) 

Dojenje je povezano z 31 % zmanjšanim tveganjem za razvoj kronične vnetne črevesne bolezni v otroštvu. Dokazano je, da je v skupini ljudi, ki so bili malo ali pa sploh niso bili dojeni, znatno večje število oseb s Crohnovo boleznijo, kot pa v skupini ljudi, ki so bili dojeni dalj časa. Dojenje v zgodnjem otroštvu namreč bistveno vpliva na razvoj normalne imunske zrelosti črevesne sluznice in sestavo črevesne mikrobiote. Predvideva se, da je zaščitni učinek dojenja posledica interakcije imunomodulirajočega učinka materinega mleka in genetske nagnjenosti k razvoju bolezni. Izpostavitev materinemu mleku med razvojem imunskega sistema naj bi tako povečalo toleranco do prehranskih in bakterijskih antigenov. Prav tako pa je dokazano, da imajo otroci, ki so bili dojeni ali hranjeni z materinim mlekom drugačno sestavo črevesne mikrobiote kot otroci, ki so bili hranjeni s formulo. Dojeni otroci imajo namreč manjšo raznolikost bakterij kot otroci hranjeni s formulo, ki pa imajo povečano število peptostreptokokov in Clodstridium difficile. (13, 14, 16)

CELIAKIJA

Dojenje v zgodnjem otroštvu vpliva tudi na pojav celiakije pri dojenčkih. Zaščitni dejavnik pri razvoju celiakije ne predstavlja starost dojenčka ob prvi izpostavitvi glutenu, temveč sovpadanje obdobja dojenja in časa prvega zaužitja hrane, ki vsebuje gluten. Dokazano je 52 % znižano tveganje za razvoj celiakije pri dojenčkih, ki so bili prvič izpostavljeni glutenu v obdobju dojenja. Na podlagi merjenja prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles so prav tako ugotovili, da obstaja povezava med daljšim trajanjem dojenja v zgodnjem otroštvu in zmanjšanim tveganjem za razvoj celiakije. (14)

SLADKORNA BOLEZEN 

Za sladkorno bolezen tipa 1 je značilna genetsko pogojena, imunsko posredovana selektivna razgradnja več kot 90 % pankreatičnih celic beta, ki proizvajajo inzulin. Na povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 pa poleg genetske predispozicije vpliva tudi več dejavnikov iz okolja – eden glavnih izmed njih je prehrana (predvsem kravje mleko). Pri sproženju avtoimunskega odziva pa sodelujejo tudi čas zapiranja prehodnosti črevesne sluznice za velike molekule in okužbe gastrointestinalnega trakta. Tako lahko ob zelo zgodnji izpostavljenosti kravjemu mleku, še preden se zapro medcelični stiki v črevesni sluznici, ali v času okužbe, ki spremeni delovanje črevesne sluznice, antigeni iz hrane stopijo v telo in sprožijo imunski odziv. (13)

Dojenje predstavlja zaščitni dejavnik pred razvojem sladkorne bolezni. Dokazana je 30 % nižja pojavnost sladkorne bolezni tipa 1 pri dojenčkih, ki so bili samo dojeni vsaj 3 mesece in niso bili izpostavljeni beljakovinam kravjega mleka. Poleg tega so ugotovili, da so otroci s sladkorno bolezen tipa 1 bili večinoma bolj pogosto hranjeni s formulo in da imajo tudi povišana IgA in IgG protititelesa proti kravjemu beta-laktoglobulinu. Biološki mehanizmi, ki lahko privedejo do zaščitnega delovanja dojenja niso popolnoma pojasnjeni, predpostavlja pa se, da je eden od možnih mehanizmov v razvoju sladkorne bolezni tipa 1 ta, da izpostavitev dojenčka kravjemu beta-laktoglobulinu spodbudi imunski odziv, ki navzkrižno reagira s površinskimi antigeni na pankreasnih beta celicah. Možen sprožilec bi lahko bil tudi kravji serumski albumin (GSA), kjer bi protitelesa proti GSA navzkrižno reagirala s pankreatičnimi beta celicami. (13, 14)

Na povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 vpliva tudi preveliko pridobivanje telesne teže v prvih 30 mesecih življenja. Preobilno hranjenje s formulami namreč povzroča povečano potrebo po inzulinu, kar ima lahko za posledico povečano prezentacijo beta celičnih antigenov, kar pa pojasni nagnjenost k razvoju sladkorne bolezni tipa 1 med obdobji povečanih potreb po inzulinu. (13) 

Prav tako so ugotovili 40 % nižjo pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih, ki so bili po rojstvu dojeni vsaj dva meseca, kar najverjetneje izraža dolgoročne pozitivne učinke dojenja na nižjo telesno težo in samoregulacijo hranjenja v otroštvu in odrasli dobi. Poleg tega naj bi dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline v materinem mleku spodbujale zgodnje spremembe v skeletnih mišicah, ki ščitijo pred inzulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo tipa 2. (13, 14, 17)

LEVKEMIJA IN LIMFOM V OTROŠTVU

Dojenje v zgodnjem otroštvu vpliva tudi na tveganje za razvoj levkemije. Dokazano je, da je znižano tveganje za razvoj levkemije odvisno od trajanja dojenja v zgodnjem otroštvu. Dojenčki, ki so bili dojeni 6 mesecev ali več imajo 20 % nižje tveganje za razvoj akutne limfatične levkemije in 15 % nižje tveganje za razvoj akutne mieloične levkemije. Dojenje manj kot 6 mesecev ima prav tako zaščitni učinek na razvoj levkemije, vendar le-ta ni tako velik. Ni znano, ali je zaščitni učinek dojenja povezan z direktnim mehanizmom delovanja materinega mleka na razvoj malignomov ali pa je sekundarno posredovan z zmanjšano pogostostjo pojava infekcij v zgodnjem otroštvu. Otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali so jih dojili le kratek čas, imajo prav tako večje tveganje za razvoj Hodgkinovega limfoma, vendar ne ne-Hodgkinovega limfoma, v primerjavi s tistimi, ki so bili dojeni 6 mesecev ali dlje. (13, 14)

DEBELOST

Dojenje predstavlja zaščitni dejavnik za razvoj debelosti. Študije so dokazale, da imajo otroci, ki so bili dojeni vsaj 6 mesecev nižje tveganje za razvoj debelosti kot otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali pa so bili dojeni manj kot 6 mesecev. Ugotovili so namreč, da je prevalenca debelosti večja med otroci, ki nikoli niso bili dojeni ali so bili dojeni manj kot 6 mesecev, v primerjavi z otroci, ki so bili dojeni več kot 6 mesecev. (18) 

Poleg tega pa na razvoj debelosti v otroštvu vpliva tudi sama dolžina trajanja dojenja. Ugotovili so, da je pogostost pojavljanja debelosti v otroštvu obratno sorazmerna z dolžino trajanja dojenja vse do 9 mesecev, z izjemo prvih dveh mesecev, ki naj ne bi imela vpliva na razvoj debelosti. Po nekaterih virih naj bi vsak mesec dojenja zmanjšal tveganje za 4 %. (14, 19, 20)

Zaščitno delovanje dojenja za zmanjšanje debelosti kasneje v življenju bi lahko imelo učinek preko programiranja celic. Znano je, da dojenje povzroča nekoliko drugačne hormonske spremembe pri dojenčku, kot če je ta hranjen s formulo. Dokazano je, da hranjenje s formulo povzroči večji inzulinski odziv in imajo zato ti dojenčki višje koncentracije inzulina v plazmi, kar pa lahko spodbuja odlaganje maščob v telesu in zgodnji razvoj maščobnih celic oz. adipocitov. Materino mleko prav tako vsebuje hormone in biološke faktorje, ki vplivajo na uravnotežen vnos hrane glede na energijske potrebe, kar bi lahko vplivalo tudi na oblikovanje dolgoročnih fizioloških procesov, ki so odgovorni za uravnotežen način prehranjevanja. Izkazalo se je tudi, da so otroci, ki so bili dojeni, bolj naklonjeni uživanju zdrave prehrane, ker uživajo več sadja in zelenjave v primerjavi z otroci, ki so bili hranjeni s formulo. (13, 18)

Ugotovili so tudi, da so v povprečju otroci, ki so bili v zgodnjem otroštvu hranjeni s formulo, težji od otrok, ki so bili dojeni. Na razvoj debelosti v otroštvu namreč vpliva tudi večji vnos proteinov in prekomerno pridobivanje teže v zgodnjem obdobju otroštva. Dokazano pa je, da je vnos proteinov in celokupne energije manjši pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, ki so hranjeni s formulo. Tako dojenje nekako preprečuje zgodnjo izpostavljenost dojenčka dopolnilni prehrani, ki lahko vodi do prekomernega pridobivanja telesne. (13, 18)

Ugotavlja pa se, da je vpliv dojenja na razvoj debelosti povezan tudi s vplivom na sestavo dojenčkove črevesne mikrobiote. Dojeni dojenčki imajo namreč manj bogato in raznoliko črevesno mikrobioto, medtem ko so pri dojenčkih s tveganjem za prekomerno telesno težo ugotovili prehodno disbiozo in večjo raznolikost črevesne mikrobiote. Človeško mleko je bogato z bifidobakterijami, zato posledično črevesno mikrobioto dojenih dojenčkov sestavlja več bifidobakterij. Dokazano pa je, da so bifidobakterije v manjši meri prisotne v črevesni mikrobioti in vzorcih blata prekomerno težkih otrok. (17, 18, 20) 

Pomemben je tudi način uživanja materinega mleka: dojenje ali hranjenje po steklenički. Ni popolnoma znano, zakaj naj bi v načinu uživanja materinega mleka prihajalo do razlik, predvideva pa se, da so možni razlogi, ki govorijo v prid dojenju, pogostejši kontakt dojenčkove in materine kože, krepkejša vez med materjo in dojenčkom ter boljša samoregulacija uživanja mleka in morebitna izguba pomembnih bioaktivnih sestavih med zmrzovanjem ali ohlajanjem izčrpanega materinega mleka. Dojeni dojenčki naj bi boljše samoregulirali vnos količine mleka kljub povečani razpoložljivosti mleka, zato bi zgodnja samoregulacija nenazadnje lahko vplivala na pridobivanje telesne teže v odrasli dobi. Dojenčki, ki so hranjeni po steklenički s formulo ali izčrpanim materinim mlekom naj bi imeli slabšo samoregulacijo in bolj pridobivali na teži v otroštvu v primerjavi z dojenčki, ki so bili izključno dojeni. Prav tako so ugotovili da imajo dojenčki, ki so bili hranjeni z izčrpanim materinim mlekom višji indeks telesne mase pri starosti enega leta kot dojenčki, ki so bili dojeni. (14, 20)

HIPERTENZIJA IN HIPERHOLESTEROLEMIJA

Predvideva se, da bi uživanje dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin materinega mleka v zgodnjem otroštvu bilo povezano z nižjim krvnim tlakom v odrasli dobi. Metaanalize so potrdile le povezavo med dojenjem in sistoličnim krvnim tlakom, medtem ko dojenje naj ne bi imelo vpliva na diastolični krvni tlak. Prav tako so ugotovili, da visoke vrednosti holesterola v materinem mleku znižajo koncentracijo jetrnega hidroksimetil-glutaril koencima A in posledično zmanjšano sintezo holesterola, vendar dosedanje študije niso potrdile vpliva dojenja v zgodnjem otroštvu na pojavnost hiperholesterolemije pri odraslih. (17) 

VPLIV MATERINEGA MLEKA NA UMRLJIVOST DOJENČKOV IN OTROK

Izključno dojenje zmanjša tveganje za umrljivost dojenčkov in otrok. Dokazano je namreč, da je umrljivost večja pri dojenčkih in otrocih starih od 0 do 23 mesecev, ki niso bili izključno dojeni. Skromen zaščitni učinek pa naj bi imelo, v primerjavi z nedojenjem, tudi delno dojenje. (21)

Študije so dokazale, da imajo dojenčki stari od 0 do 5 mesecev, ki so bili pretežno, delno ali pa sploh ne dojeni, večje tveganje za umrljivost v primerjavi z izključno dojenimi dojenčki. Meta-analize so namreč ugotovile, da so pretežno dojeni dojenčki stari od 0 do 5 mesecev imeli 48 % večje tveganje za umrljivost v primerjavi z dojenčki, ki so bili izključno dojeni. Tveganje za umrljivost pa je prav tako bilo 3-krat večje pri delno dojenih dojenčkih in kar 14-krat večje pri dojenčkih, ki niso bili dojeni. (21, 22)

Povečano tveganje za umrljivost je značilno do starosti dveh let. Večje tveganje za umrljivost imajo tudi dojenčki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki več niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, v primerjavi z dojenčki in otroci, ki so bili še dojeni. Študije so ugotovile, da so dojenčki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki več niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, imeli 1,8- in 2-krat večje tveganje za umrljivost pri starosti 6—11 mesecev in 12—23 mesecev. (21, 22)

Nekatere študije pa so raziskovale vpliv dojenja na umrljivost izključno zaradi infekcij, kot so neonatalna sepsa, meningitis, pljučnica, diareja, ošpice in malarija. Dokazano je, da ima dojenje skoraj enak učinek na splošno umrljivost in na umrljivost zaradi infekcij. Ugotovili so, da so delno dojeni dojenčki in nedojeni dojenčki pri starosti od 0 do 5 mesecev imeli 4,6- in 8,7-krat večje tveganje za umrljivost zaradi infekcij kot dojenčki, ki so bili izključno dojeni. Dojenčki in otroci stari od 6 do 23 mesecev, ki niso bili dojeni po 6. mesecu starosti, so imeli 2,1-krat večje tveganje za umrljivost med 6. in 23. mesecem starosti v primerjavi z dojenčki in otroci, ki so bili dojeni. (21)

Predvideva se, da lahko optimalno dojenje v zgodnjem otroštvu prepreči 12 % smrti otrok mlajših od 5 let vsako leto. Svetovna zdravstvena organizacija pa je ocenila, da bi izključno dojenje prvih 6 mesecev življenja in nadaljevanje dojenja do 2. leta starosti ob dopolnilni prehrani lahko preprečilo smrt 1,5 milijonov otrok mlajših od 5 let. (21, 22)

SINDROM NENADNE SMRTI DOJENČKA 

Meta-analize so pokazale, da je dojenje povezano z 36 % nižjim tveganjem za pojav nenadne smrti dojenčka. Pogostost sindroma nenadne smrti dojenčka je višja pri dojenčkih, ki niso nikoli bili dojeni. (14)

KORISTI MATERINEGA MLEKA PRI NEDONOŠENČKIH

VPLIV NA POJAV NEKROTIZIRAJOČEGA ENTEROKOLITISA 

Za nedonošenčke s porodno težo manjšo od 1250 g se je izkazalo kot izjemno koristno hranjenje izključno s človeškim mlekom. Pri nedonošenčki, ki so bili hranjeni izključno z materinim mlekom ali mlekom darovalke, so dokazali pomembno znižanje v pojavnosti nekrotizirajočega enterokolitisa, kar je posledično povezano tudi z nižjo umrljivostjo nedonošenčkov. Ugotovili so za 77 % nižjo pojavnost nekrotizirajočega enterokolitisa pri nedonošenčkih, ki so bili hranjeni izključno s človeškim mlekom v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni s formulami na bazi kravjega mleka. (14, 23) 

VPLIV NA RAZVOJ MOŽGANOV

Materino mleko poleg hranilnih snovi, ki so potrebne za hitro rast in razvoj, vsebuje tudi nehranilne bioaktivne faktorje, kot so protitelesa, hormoni, encimi in oligosaharidi. Ti bioaktivni faktorji pa preprečujejo infekcije in zmanjšajo vnetje, ki lahko vodi v poškodbo in spremenjen razvoj možganov. Kohortna študija, ki je raziskovala vpliv materinega mleka na razvoj možganov pri nedonošenčkih, ki so bili rojeni pred 30. tednom gestacije ali pa so imeli porodno težo manjšo od 1250 g, ni dokazala nobene povezave med hranjenjem z materinim mlekom in kognitivnim ter motoričnim razvojem nedonošenčkov pri starosti dveh let. Pri starosti 7 let pa je bil rezultat IQ za vsak dodaten dan hranjenja za več kot 50 % z materinim mlekom višji za 0,5 točke.  Podobno povišanje so odkrili tudi pri rezultatih za branje, računanje in delovni spomin. Ob primerjavi možganov donošenčkov in nedonošenčkov pri starosti, ki velja za donošenost, so pri nedonošenčkih ugotovili povečan volumen sive možganovine, kot so talamus, bazalni gangliji in hipokampus, kar je lahko povezano z boljšimi izidi kasnejšega nevrološkega razvoja. (8)

OSTALE KORISTI MATERINEGA MLEKA PRI NEDONOŠENČKIH

Dieta izključno s človeškim mlekom naj bi imela pri nedonošenčkih tudi mnoge druge koristi, kot so zmanjšanje pojavnosti pozne sepse, retinopatije in bronhopulmonalne displazije ter prisotnosti odprtega duktusa arteriosusa, nedonošenčki pa naj bi prav tako manjše število dni dihali s pomočjo respiratorja. Pri nedonošenčki, ki so bili hranjeni izključno s človeškim mlekom so ugotovili tudi manjši odpor do hranjenja. (23)

PSIHOLOŠKI VIDIK DOJENJA ZA OTROKA IN MATER

Dojenje zagotavlja boljše možnosti za čustveno navezanost med materjo in otrokom. Matere, ki dojijo, so bolj pozitivno naravnane do svojega otroka. To podaljšuje dojenje in zmanjša možnost za zlorabo, malomarnost in zapustitev otroka kasneje v otroštvu. V primerjavi z nedojenimi otroci, ki so nasploh bolj prestrašeni in občutljivi, so dojeni otroci aktivnejši, več so budni in prej shodijo. Kasneje v življenju takšni otroci laže prenašajo stres in imajo manj vedenjskih in čustvenih težav od nedojenih otrok. Ti otroci imajo tudi manjše tveganje za razvoj specifičnih vedenjskih in čustvenih motenj kot je ADHD in spektroavtistične motnje. (1, 24)

ZAKLJUČEK

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka in največ, kar lahko mati nudi otroku. Dojenje ima za zdravje, rast in razvoj otroka neprecenljivo vrednost, saj zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, ki so prilagojene vsakemu otroku. Pozitivni učinki dojenja zajemajo zaščito pred okužbami, debelostjo in različnimi kroničnimi boleznimi, vplivajo pa tudi na boljši telesni, kognitivni in duševni razvoj. Dojenje ni samo hranjenje otroka, dojenčku daje tudi veliko ugodja, zagotavlja mu bližino in občutek varnosti. Pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti, kar je pomembno za njegov celostni razvoj.


V prejšnji objavi na blogu portala NajZdravnik si lahko preberete zanimiv prispevek o negativnih učinkih prekomernega pitja alkohola.

VIRI IN LITERATURA

  1. Bratanič B. Pomen dojenja za otroke, matere, družbo, okolje in predstavitev pobud za ohranjanje dojenja v Sloveniji. V: Bratanič B, ur. Spodbujanje in podpora dojenju v zdravstvenih ustanovah: modularni tečaj, Maribor, [11.—13.] april 2019. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2019. str. 19—25. 
  2. Bratanič B. Biokemija ženskega mleka. V: Felc Z, Skale C, ur. Tečaj laktacije za opravljanje izpita za naziv mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant): priročnik. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2010. str. 61—73. 
  3. Holloway H. Health benefits of breastfeeding for infants, leading to developmental differences between breast-fed and formula-fed infants [Thesis]. Salem: Salem State University; 2017. str. 9—11.
  4. Koletzko B, von Kries R, Closa R, Escribano J, Scaglioni S, Giovannini M, et al. Lower protein in infant formula is associated with lower weight up to age 2 y: a randomized clinical trial. Am J Clin Nutr. 2009 Jun;89(6):1836—1845. 
  5. Singhal A, Lanigan J. Breastfeeding, early growth and later obesity. Obes Rev. 2007 Mar;8(1):51—54. 
  6. Horta BL, Loret de Mola C, Victoria CG. Breastfeeding and intelligence: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):14—19. 
  7. Bozkurt E, Bozkurt HB, Ucer MB. Comparative effect of feeding human milk as opposed to formula on visual function and ocular anatomy. Breastfeed Med. 2019 Sep;14(7):493—498.
  8. Belfort MB. Human Milk and Preterm Infant Brain Development. Breastfeed Med. 2018 Apr;13(S1):S23—S25.
  9. Fleischer MD. The impact of breastfeeding on the development of allergic diseases. UpToDate [Internet]. 2019 [citirano 17. 11. 2019]. Dostopno na: https://www.uptodate.com/contents/the-impact-of-breastfeeding-on-the-development-of-allergic-disease
  10. Lodge CJ, Tan DJ, Lau MX, Dai X, Tham R, Lowe AJ, et al. Breastfeeding and asthma and allergies: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):38—53.
  11. Peres KG, Cascaes AM, Nascimento GG, Victoria CG. Effect of breastfeedng on malocclusions: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):54—61.
  12. Bowatte G, Tham R, Allen KJ, Tan DJ, Lau M, Dai X, et al. Breastfeeding and childhood acute otitis media: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):85—95.
  13. Bratanič B. Zaščita dojenih otrok pred kroničnimi boleznimi. V: Felc Z, Skale C, ur. Tečaj laktacije za opravljanje izpita za naziv mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant): priročnik. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2010. str. 89—94.
  14. Johnston M, Landers S, Noble L, Szucs K, Viehmann L. Breastfeeding and the use of human milk. Pediatrics. 2012 Mar;129(3):827—841.
  15. Drobne D, Drnovšek J. Kronična vnetna črevesna bolezen – ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. V: Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. 5. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovensko zdravniško društvo in Knjigotrštvo Buča d.o.o.; 2018. 579—585.
  16. Ananthakrishnan AN, Bernstein CN, Iliopoulos D, Macpherson A, Neurath MF, Ali RAR, et al. Environmental triggers in IBD: a review of progress and evidence. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2018 Jan;15(1):39—49. 
  17. Horta BL, Loret de Mola C, Victora CG. Long-term consequences of breastfeeding on cholesterol, obesity, sistolic blood pressure and type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis. Acta Pediatr. 2015 Dec;104(467):30—37.
  18. Rito AI, Buoncristiano M, Spinelli A, Salanave B,  Kunešova M, Hejgaard T, et al. Association between Characteristics at Birth, Breastfeeding and Obesity in 22 Countries: The WHO European Childhood Obesity Surveillance Initiative – COSI 2015/2017. Obes Facts. 2019;12(2):226—243.
  19. Wallby T, Lagerberg D, Magnusson M. Relationship Between Breastfeeding and Early Childhood Obesity: Results of a Prospective Longitudinal Study from Birth to 4 Years. Breastfeed Med. 2017 Jan/Feb;12:48—53.
  20. Azad MB. Infant Feeding and the Developmental Origins of Chronic Disease in the CHILD Cohort: Role of Human Milk Bioaktives and Gut Microbiota. Breastfeed Med. 2019 Apr;14(S1):S22—S24.
  21. Sankar MJ, Sinha B, Chowdhury R, Bhandari N, Taneja S, Martines J, et al. Optimal breastfeeding practices and infant and child mortality: a systematic review and meta-analysis. Acta Paediatr. 2015 Dec;104(467):3—13.
  22. Ware JL, Chen A, Morrow AL, Kmet J. Associations Between Breastfeeding Initiation and Infant Mortality in an Urban Population. Breastfeed Med. 2019 Sep;14(7):465—474.
  23. Hair AB, Peluso AM, Hawthorne KM, Perez J, Smith DP, Khan JY. Beyond Necrotizing Enterocolitis Prevention: Improving Outcomes with an Exclusive Human Milk-Based Diet. Breastfeed Med. 2016 Mar;11(2):70—74.
  24. Tekauc Golob A. Koristi dojenja za mater in otroka = Benefits of breastfeeding for mother and baby. V: Vettorazzi R, Skale C, ur. [Zbornik predavanj] 7. strokovno srečanje IBCLC svetovalci izboljšujemo znanje, Dobrna, 29. maj 2015. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije; 2015.